(1)

Uredba Sveta (EU) 2023/194 (1) določa ribolovne možnosti za leto 2023 za nekatere staleže rib, ki se uporabljajo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Celotne dovoljene ulove (TAC) in ukrepe, ki so funkcionalno povezani s TAC, določene z Uredbo (EU) 2023/194, bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali izidi posvetovanj s tretjimi državami.

(2)

Uredba (EU) 2023/194 določa začasno kvoto Unije za trsko (Gadus morhua) v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) na podobmočju ICES 1 in v razdelku ICES 2b za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023. Da se omogoči nadaljevanje ribolovnih dejavnosti, je treba navedeno začasno kvoto Unije nadomestiti z dokončno kvoto Unije za navedeni stalež za leto 2023. Svet bi moral zato določiti kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah na podobmočju ICES 1 in v razdelku ICES 2b na podlagi referenčnega TAC za severovzhodno arktično trsko in zgodovinskih ribolovnih pravic Unije. Dokončno kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah na podobmočju ICES 1 in v razdelku ICES 2b za leto 2023 bi bilo treba določiti na ravni 15 629 ton, kar ustreza odstotnemu deležu iz odstavka 3, točka (a), političnega dogovora med EU in Norveško v zvezi z ribolovom na podobmočjih ICES 1 in 2. Kvoto Unije za trsko v vodah Svalbarda in mednarodnih vodah na podobmočju ICES 1 in v razdelku ICES 2b bi bilo treba državam članicam dodeliti v skladu s Sklepom Sveta 87/277/EGS (2) ob upoštevanju prilagoditev, potrebnih zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kot je določeno v Prilogi 36(E) k Sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (3).

(3)

Uredba (EU) 2023/194 določa začasno kvoto Unije za grenlandsko morsko ploščo (Reinhardtius hippoglossoides) v mednarodnih vodah na podobmočjih ICES 1 in 2 za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. marca 2023. Da se omogoči nadaljevanje ribolovnih dejavnosti, je treba navedeno začasno kvoto Unije nadomestiti z dokončno kvoto Unije za navedeni stalež za leto 2023. Dokončno kvoto Unije za grenlandsko morsko ploščo v mednarodnih vodah na podobmočjih ICES 1 in 2 za leto 2023 bi bilo treba določiti na ravni 1 711 ton. Raven navedene kvote Unije ustreza 9,25 % TAC za grenlandsko morsko ploščo na podobmočjih ICES 1 in 2 za leto 2023, ki ga je Unija predlagala pri Komisiji za ribištvo severovzhodnega Atlantika, in sicer 18 494 ton, v skladu z mnenjem ICES.

(4)

Uredba (EU) 2023/194 ne določa ribolovnih možnosti za rdeče okune (Sebastes spp.) v mednarodnih vodah na podobmočjih ICES 1 in 2 za leto 2023. Da bi se ribolov navedenega staleža lahko začel, ko se zadevna ribolovna sezona začne 1. julija 2023, bi bilo treba kvoto Unije za rdeče okune v mednarodnih vodah na podobmočjih ICES 1 in 2 določiti na podlagi povprečja treh najvišjih letnih ulovov rdečih okunov s strani Unije v mednarodnih vodah na podobmočjih ICES 1 in 2 v obdobju od leta 2013 do leta 2022.

(5)

Uredbo (EU) 2023/194 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ribolovne možnosti iz Uredbe (EU) 2023/194 se uporabljajo od 1. januarja 2023. Zato bi se morale določbe o ribolovnih možnostih, uvedene s to uredbo, prav tako uporabljati od 1. januarja 2023. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj so zadevne ribolovne možnosti večje ali še niso bile izčrpane. Ker se je nujno treba izogniti prekinitvi ribolovnih dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Turčije za registracijo imena „Suruç Narı“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega utemeljenega ugovora, bi bilo treba ime „Suruç Narı“ registrirati –

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Francije za registracijo imena „Haricot de Soissons“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Haricot de Soissons“ registrirati –

(1)

V prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 je določen seznam vitaminov in mineralov ter njihove oblike, ki se lahko dodajo živilom.

(2)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/16 (2) je bilo odobreno dajanje na trg nikotinamid ribozid klorida kot novega živila za uporabo v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v členu 2 Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), za odraslo populacijo.

(3)

Ker se je prvotna odobritev te snovi kot novega živila iz Izvedbene uredbe (EU) 2020/16 nanašala le na prehranska dopolnila, je bila snov na seznam iz Priloge II k Direktivi 2002/46/ES vključena z Uredbo Komisije (EU) 2021/418 (4). Sledila je vloga za razširitev uporabe nikotinamid ribozid klorida kot novega živila, da bi vključevala tudi uporabo za prehranske namene kot vir niacina, zlasti v nadomestkih obrokov, na podlagi katere je Komisija Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila, naj pripravi mnenje o taki razširitvi uporabe v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter naj na podlagi rezultatov te presoje v okviru Uredbe (ES) št. 1925/2006 oceni varnost in biološko uporabnost navedene snovi, kadar se doda zadevnim živilom. Agencija je 14. septembra 2021 sprejela znanstveno mnenje o razširitvi uporabe nikotinamid ribozid klorida kot novega živila (6).

(4)

Iz njenega mnenja izhaja, da uporaba nikotinamid ribozid klorida v živilih kot vira niacina ne predstavlja tveganja za varnost, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Ti pogoji so določeni v odobritvi te snovi z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1160 (7).

(5)

Živilom se v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1925/2006 lahko dodajo le vitamini in/ali minerali, navedeni v Prilogi I, v oblikah, navedenih v Prilogi II k navedenemu aktu. Nikotinamid ribozid klorid bi bilo treba na podlagi pozitivnega mnenja Agencije in odobritve kot novega živila z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/1160 vključiti v Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 kot obliko niacina.

(6)

Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalno skupino za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin in njene pripombe so bile upoštevane.

(7)

Uredbo (ES) št. 1925/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Uredba (EGS) št. 2821/71 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, ki spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe in katerih predmet so raziskave in razvoj proizvodov, tehnologij ali postopkov do stopnje industrijske uporabe ter izkoriščanje rezultatov, vključno z določbami glede pravic intelektualne lastnine.

(2)

Člen 179(2) Pogodbe od Unije zahteva, da spodbuja podjetja, tudi mala in srednja, pri njihovih visokokakovostnih raziskovalnih in tehnološkorazvojnih dejavnostih in podpira njihova prizadevanja za medsebojno sodelovanje. Sodelovanje med podjetji na področju raziskav in razvoja lahko prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora (3).

(3)

Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 (4) opredeljuje skupine sporazumov o raziskavah in razvoju, za katere Komisija šteje, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Navedena uredba preneha veljati 30. junija 2023. Glede na splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe ter rezultate ocene Uredbe je primerno sprejeti novo uredbo o skupinskih izvzetjih.

(4)

Namen te uredbe je spodbujati raziskave in razvoj ter obenem učinkovito varovati konkurenco. Njen namen je tudi, da se podjetjem zagotovi ustrezna pravna varnost. Pri uresničevanju navedenih ciljev bi bilo treba upoštevati potrebo po čim večji možni poenostavitvi upravnega nadzora in pravnega okvira.

(5)

Dokler ni dosežena določena stopnja tržne moči, je za uporabo člena 101(3) Pogodbe praviloma mogoče domnevati, da bodo pozitivni učinki sporazumov o raziskavah in razvoju prevladali nad negativnimi učinki na konkurenco.

(6)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni treba opredeliti tistih sporazumov, ki lahko spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamični presoji sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem strukturo upoštevnega trga.

(7)

Sodelovanje v skupnih ali plačanih raziskavah in razvoju ter pri izkoriščanju rezultatov bo najverjetneje spodbudilo tehnični in gospodarski napredek, če se znanja, sredstva ali dejavnosti sodelujočih dopolnjujejo.

(8)

Potrošniki lahko na splošno pričakujejo, da bodo imeli koristi od povečanega obsega in učinkovitosti raziskav in razvoja, in sicer zaradi uvajanja novih ali izboljšanih proizvodov, tehnologij ali postopkov, hitrejšega uvajanja takšnih proizvodov, tehnologij ali postopkov na trg ali znižanja cen, ki ga bodo omogočili novi ali izboljšani proizvodi, tehnologije ali postopki.

(9)

Skupno izkoriščanje rezultatov lahko poteka v različnih oblikah, kot so proizvodnja in distribucija proizvodov, uporaba tehnologij ali postopkov ali prenos pravic intelektualne lastnine ali izdaja licenc zanje ali posredovanje tehničnega znanja in izkušenj, potrebnih za tako proizvodnjo ali uporabo, ki znatno prispevajo k tehničnemu ali gospodarskemu napredku.

(10)

Da bi bilo izvzetje, uvedeno s to uredbo, utemeljeno, bi se moralo skupno izkoriščanje rezultatov nanašati na proizvode (tudi blago in storitve), tehnologije ali postopke, za katere je uporaba rezultatov raziskav in razvoja nujno potrebna.

(11)

Poleg tega bi se morale vse pogodbene stranke v sporazumu o raziskavah in razvoju sporazumeti, da bodo imele vse polni dostop do končnih rezultatov skupnih raziskav in razvoja, vključno z morebitnimi pravicami intelektualne lastnine ter tehničnim znanjem in izkušnjami, ki izhajajo iz njih, za namene nadaljnjih raziskav in razvoja ter za namene izkoriščanja, takoj ko bodo končni rezultati na voljo. Kar zadeva uporabo rezultatov za namene nadaljnjih raziskav in razvoja, dostop do rezultatov praviloma ne bi smel biti omejen. Vendar pa je, če pogodbene stranke v skladu s to uredbo omejijo svoje pravice do izkoriščanja, zlasti če se pri izkoriščanju specializirajo, mogoče ustrezno omejiti dostop do rezultatov za namene izkoriščanja. Poleg tega, če pri raziskavah in razvoju sodelujejo akademske ustanove, raziskovalni inštituti ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti raziskav in razvoja kot poslovno storitev, ne da bi bili običajno dejavni pri izkoriščanju rezultatov, se ti lahko dogovorijo, da bodo rezultate raziskav in razvoja uporabljali le za nadaljnje raziskave in razvoj.

(12)

Pogodbene stranke lahko glede na svoje zmogljivosti in tržne potrebe k sodelovanju na področju raziskav in razvoja prispevajo v različni meri. Da bi se torej upoštevala in nadomestila razlika v vrednosti ali vrsti prispevkov pogodbenih strank, lahko sporazum o raziskavah in razvoju, za katerega se uporablja ugodnost izvzetja, uvedenega s to uredbo, določa, da ena pogodbena stranka drugi plača nadomestilo za dostop do rezultatov za namen nadaljnjih raziskav in razvoja ali izkoriščanja. Vendar pa nadomestilo ne bi smelo biti tako visoko, da bi dejansko oviralo tak dostop.

(13)

V primeru, da sporazum o raziskavah in razvoju ne določa skupnega izkoriščanja rezultatov, bi se morale pogodbene stranke v sporazumu o raziskavah in razvoju sporazumeti o medsebojni odobritvi dostopa do svojega obstoječega tehničnega znanja in izkušenj, če jih druge pogodbene stranke nujno potrebujejo za izkoriščanje rezultatov. Višina zaračunanega nadomestila (na primer licenčnin) ne bi smela biti tako visoka, da bi drugim pogodbenim strankam dejansko ovirala dostop do tehničnega znanja in izkušenj.

(14)

Izvzetje, uvedeno s to uredbo, bi moralo biti omejeno na sporazume o raziskavah in razvoju, ki podjetjem ne dajejo možnosti izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov, tehnologij ali postopkov. Zato je treba iz skupinskega izvzetja izključiti sporazume med konkurenti, katerih skupni tržni delež za proizvode, tehnologije ali postopke, ki jih je mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati z rezultati raziskav in razvoja, ob sklenitvi sporazuma presega določeno raven.

(15)

Če ena pogodbena stranka financira več raziskovalnih in razvojnih projektov, ki jih v zvezi z enakimi proizvodi, tehnologijami ali postopki izvajajo konkurenti, ni mogoče izključiti morebitnih učinkov protikonkurenčnega omejevanja dostopa do trga, zlasti če navedena stranka pridobi izključno pravico do izkoriščanja rezultatov v razmerju do tretjih oseb. Zato bi morala biti v zvezi s sporazumi o plačanih raziskavah in razvoju ugodnost izvzetja, uvedenega s to uredbo, omejena na sporazume, na podlagi katerih skupni tržni delež vseh pogodbenih strank, vključenih v povezane sporazume, tj. pogodbene stranke, ki zagotavlja financiranje, in vseh pogodbenih strank, ki izvajajo dejavnosti raziskav in razvoja, ne presega določene ravni.

(16)

Vendar se prag tržnega deleža za izvzetje, uvedeno s to uredbo, ne bi smel uporabljati, če pogodbene stranke sporazuma o raziskavah in razvoju niso konkurenčna podjetja v zvezi s proizvodi, tehnologijami ali postopki, ki jih je mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati s proizvodi, tehnologijami ali postopki, ki izhajajo iz sporazuma. To vključuje na primer sporazume v zvezi z razvojem proizvodov, tehnologij ali postopkov, ki bi ustvarili povsem novo povpraševanje, ali raziskavami in razvojem, ki niso tesno povezani z določenim proizvodom, tehnologijo ali postopkom oziroma še niso usmerjeni v določen cilj.

(17)

Ni mogoče domnevati, da so sporazumi o raziskavah in razvoju zajeti v področje uporabe člena 101(1) Pogodbe ali da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe, če je presežen prag tržnega deleža, določen s to uredbo, ali če niso izpolnjeni drugi pogoji iz te uredbe. V takih primerih je treba sporazum o raziskavah in razvoju posamično presojati na podlagi člena 101 Pogodbe.

(18)

Da bi se ohranila učinkovita konkurenca v času skupnega izkoriščanja rezultatov skupnih ali plačanih raziskav in razvoja, bi bilo treba določiti, da skupinsko izvzetje preneha veljati, če skupni tržni delež pogodbenih strank za proizvode, tehnologije ali postopke, ki izhajajo iz raziskav in razvoja, preseže določeno raven. Ne glede na tržne deleže pogodbenih strank pa bi moralo izvzetje še naprej veljati v določenem obdobju po začetku skupnega izkoriščanja, da se tržni deleži stabilizirajo, zlasti po uvedbi povsem novega proizvoda, in da se zagotovi minimalno obdobje donosnosti naložbe.

(19)

Izvzetje, uvedeno s to uredbo, se ne bi smelo uporabljati za sporazume, s katerimi se določajo omejitve, ki niso nujne za doseganje pozitivnih učinkov, ki izhajajo iz sporazuma o raziskavah in razvoju. Sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudega omejevanja konkurence, kot so omejitve svobode pogodbenih strank pri izvajanju dejavnosti raziskav in razvoja na področju, ki ni povezano s sporazumom, določanje cen, ki se zaračunavajo tretjim osebam, omejitve obsega proizvodnje ali prodaje in omejitve izvajanja pasivne prodaje proizvodov, tehnologij ali postopkov, ki izhajajo iz skupnih ali plačanih raziskav in razvoja, bi bilo načeloma treba izključiti iz ugodnosti izvzetja, uvedenega s to uredbo, ne glede na tržni delež zadevnih podjetij. Pri tem omejitve področij uporabe ne pomenijo omejitev obsega proizvodnje ali prodaje oziroma omejitev glede ozemlja ali strank.

(20)

Pragi tržnih deležev, izključitev nekaterih sporazumov iz skupinskega izvzetja in pogoji, določeni v tej uredbi, na splošno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinsko izvzetje, pogodbenim strankam ne omogočajo, da bi izključile konkurenco glede znatnega dela zadevnih proizvodov, tehnologij ali postopkov.

(21)

Sporazumi med podjetji, ki si ne konkurirajo v vlogi dobaviteljev proizvodov, tehnologij ali postopkov, ki jih je mogoče izboljšati, nadomestiti ali zamenjati z rezultati raziskav in razvoja, in ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bodo učinkovito konkurenco pri inovacijah izključili le v izjemnih primerih. Zato je primerno omogočiti, da taki sporazumi izkoristijo ugodnost izvzetja, uvedenega s to uredbo, ne glede na tržni delež, in vse izjemne primere reševati z odvzemom ugodnosti izvzetja, uvedenega s to uredbo. Izvzetje takih sporazumov na podlagi te uredbe ne posega v konkurenčno presojo sporazumov o raziskavah in razvoju, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te uredbe, ali sporazumov, za katere je bila ugodnost izvzetja, uvedenega s to uredbo, odvzeta.

(22)

V tej uredbi bi bilo treba navesti značilne situacije, v katerih se lahko odvzem ugodnosti uvedenega izvzetja v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (5) šteje za primernega.

(23)

Ker so sporazumi o raziskavah in razvoju pogosto sklenjeni za daljše obdobje, zlasti kadar se sodelovanje razširi na izkoriščanje rezultatov, bi bilo treba obdobje veljavnosti te uredbe določiti na 12 let –

(1)

Uredba (EGS) št. 2821/71 pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, ki spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe in katerih predmet je specializacija, vključno s sporazumi, potrebnimi za dosego take specializacije.

(2)

Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 (3) opredeljuje skupine sporazumov o specializaciji, za katere je Komisija štela, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Navedena uredba preneha veljati 30. junija 2023. Glede na splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe ter rezultate ocene navedene uredbe je primerno sprejeti novo uredbo o skupinskem izvzetju.

(3)

Namen te uredbe je zagotoviti učinkovito varstvo konkurence in ustrezno pravno varnost za podjetja. Pri uresničevanju navedenih ciljev bi bilo treba upoštevati potrebo po čim večji možni poenostavitvi upravnega nadzora in pravnega okvira.

(4)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni treba opredeliti tistih sporazumov, ki bi lahko spadali na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Pri posamičnem ocenjevanju sporazumov iz člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem strukturo upoštevnega trga.

(5)

Ugodnost izvzetja, ki ga določa ta uredba, bi morala biti omejena na tiste sporazume, za katere se lahko z dovolj gotovosti domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Pod določeno stopnjo tržne moči je za uporabo člena 101(3) Pogodbe praviloma mogoče domnevati, da bodo pozitivni učinki sporazumov o specializaciji prevladali nad negativnimi učinki na konkurenco.

(6)

To uredbo bi bilo treba uporabljati za sporazume, ki se nanašajo na proizvodnjo blaga in pripravo storitev. Priprava storitev se nanaša na dejavnosti, ki se izvajajo v verigi pred zagotavljanjem storitev strankam (na primer sodelovanje pri oblikovanju ali upravljanju platforme, prek katere se bo zagotavljala storitev). Zagotavljanje storitev strankam ne spada na področje uporabe te uredbe, razen če se pogodbene stranke dogovorijo, da bodo skupaj zagotavljale storitve, pripravljene na podlagi sporazuma o specializaciji.

(7)

Za sporazume o specializaciji je najverjetneje, da bodo prispevali k izboljšanju proizvodnje blaga, priprave storitev ali distribucije blaga in storitev, če se znanja, sredstva ali dejavnosti pogodbenih strank dopolnjujejo, saj jim v tem primeru sporazum omogoča, da se osredotočijo na proizvodnjo določenih proizvodov ali pripravo določenih storitev ter tako poslujejo učinkoviteje in proizvode dobavljajo po nižjih cenah. Če je konkurenca učinkovita, je verjetno, da bo potrošnikom zagotovljen pravičen delež doseženih koristi.

(8)

Takšne koristi lahko kot prvo izhajajo iz sporazumov, na podlagi katerih ena ali več pogodbenih strank v celoti ali delno opusti proizvodnjo nekaterih proizvodov ali pripravo nekaterih storitev v korist druge pogodbene stranke ali strank (t. i. enostranska specializacija); kot drugo iz sporazumov, na podlagi katerih dve ali več pogodbenih strank v celoti ali delno opusti proizvodnjo nekaterih, vendar različnih, proizvodov ali pripravo nekaterih, vendar različnih, storitev v korist druge pogodbene stranke ali strank (t. i. vzajemna specializacija), in kot tretje iz sporazumov, na podlagi katerih se dve ali več pogodbenih strank dogovori o skupni proizvodnji nekaterih proizvodov ali pripravi nekaterih storitev (t. i. skupna proizvodnja).

(9)

Uporaba te uredbe za sporazume o enostranski in vzajemni specializaciji bi morala biti omejena na primere, ko so pogodbene stranke dejavne na istem proizvodnem trgu. Vendar pa ni nujno, da so pogodbene stranke dejavne na istem geografskem trgu. Poleg tega koncepta enostranske in vzajemne specializacije ne bi smela pomeniti, da mora pogodbena stranka zmanjšati zmogljivost, ampak je dovolj, če zmanjša obseg proizvodnje.

(10)

Da bi zagotovili uresničitev prednosti specializacije, ne da bi pri tem ena od pogodbenih strank popolnoma zapustila trg, ki je v verigi za proizvodnjo, bi morala ta uredba za sporazume o enostranski in vzajemni specializaciji veljati le, če določajo obveznosti dobave in nabave. Obveznosti dobave in nabave so lahko izključne narave, vendar to ni nujno.

(11)

Ta uredba bi se morala uporabljati za sporazume o skupni proizvodnji, ki jih sklenejo pogodbene stranke, ki so že dejavne na istem proizvodnem trgu, pa tudi pogodbene stranke, ki želijo vstopiti na proizvodni trg s sporazumom o skupni proizvodnji. Koncept sporazuma o skupni proizvodnji ne bi smel pomeniti, da morajo pogodbene stranke zmanjšati svoje dejavnosti proizvodnje blaga ali priprave storitev zunaj področja uporabe predvidenega skupnega dogovora.

(12)

Domneva se lahko, da bodo v primeru, ko delež pogodbenih strank na upoštevnem trgu za proizvode, ki so predmet sporazuma o specializaciji, ne presega določene ravni, taki sporazumi praviloma privedli do gospodarskih koristi v obliki ekonomije obsega, ekonomije povezanih proizvodov ali boljših proizvodnih tehnologij, pri tem pa potrošnikom zagotavljali pravičen delež doseženih koristi.

(13)

Če so proizvodi, ki jih zajema sporazum o specializaciji, vmesni proizvodi, ki jih kot vložek za lastno proizvodnjo proizvodov nižje v verigi v celoti ali delno uporablja ena ali več pogodbenih strank, te proizvode pa nato prodaja na trgu, mora biti izvzetje, ki ga določa ta uredba, pogojeno tudi s tem, da delež pogodbenih strank na upoštevnem trgu za te proizvode nižje v verigi ne presega določene ravni. V navedenem primeru bi z upoštevanjem tržnega deleža pogodbenih strank zgolj na ravni vmesnih proizvodov prezrli potencialno tveganje zapiranja trga ali zviševanja cen vhodnega materiala za konkurente na ravni proizvodov nižje v verigi.

(14)

Vendar ni mogoče domnevati, da so sporazumi o specializaciji zajeti s področjem uporabe člena 101(1) Pogodbe ali da ne izpolnjujejo pogojev člena 101(3) Pogodbe, če je presežen prag tržnega deleža, določen s to uredbo, ali če niso izpolnjeni drugi pogoji iz te uredbe. V takih primerih je treba sporazum o specializaciji posamično presojati na podlagi člena 101 Pogodbe.

(15)

Izvzetje, uvedeno s to uredbo, se ne bi smelo uporabljati za sporazume, s katerimi se določajo omejitve, ki niso nujne za doseganje pozitivnih učinkov, ki izhajajo iz sporazumov o specializaciji. Sporazume, ki vsebujejo nekatere vrste hudega omejevanja konkurence, kot so med drugim določanje cen, zaračunanih tretjim osebam, omejevanje obsega proizvodnje ali prodaje in dodelitev trgov ali strank, bi bilo načeloma treba izključiti iz ugodnosti izvzetja, uvedenega s to uredbo, ne glede na tržni delež pogodbenih strank.

(16)

Prag tržnega deleža, izključitev nekaterih sporazumov iz skupinskega izvzetja in pogoji, določeni v tej uredbi, na splošno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinsko izvzetje, pogodbenim strankam ne omogočajo, da bi izključile konkurenco glede znatnega dela zadevnega blaga ali storitev.

(17)

V tej uredbi bi bilo treba navesti značilne situacije, v katerih se lahko odvzem ugodnosti uvedenega izvzetja v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (4) šteje za primernega.

(18)

Zaradi poenostavitve sklepanja sporazumov o specializaciji, ki lahko vplivajo na strukturo pogodbenih strank, bi bilo treba obdobje veljavnosti te uredbe določiti na 12 let –

(1)

Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za ciantraniliprol so bile določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005.

(2)

V skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (ES) št. 396/2005 je bila vložena vloga za uvozne tolerance za ciantraniliprol, ki se uporablja v Kanadi in Združenih državah Amerike na krompirju, tropskih korenovkah in gomoljnicah, bučnicah z neužitno lupino, kitajskem kapusu, drugih listnatih kapusnicah, solati in solatnicah, špinači in podobnih listih (razen špinače), peteršilju in manjših oljnicah (tj. lanenih semenih, maku, sezamovih semenih, gorčičnih semenih, bučnih semenih, semenih navadnega rumenika, semenih borage, semenih navadnega rička, konopljinih semenih in semenih kloščevca). Vložnik je predložil podatke, ki kažejo, da ob odobrenih uporabah navedene snovi na teh kmetijskih rastlinah v Kanadi in Združenih državah Amerike ostanki presegajo MRL iz Uredbe (ES) št. 396/2005 ter da so za preprečevanje trgovinskih ovir pri uvozu navedenih kmetijskih rastlin v Unijo potrebne višje MRL. V skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 je bila vložena tudi vloga za spremembo obstoječih MRL za marelice.

(3)

V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 je zadevna država članica navedeni vlogi ocenila in Komisiji poslala ocenjevalni poročili.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je proučila vlogi in ocenjevalni poročili, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila obrazloženo mnenje o predlaganih MRL (2). To mnenje je posredovala vložnikom, Komisiji in državam članicam ter ga javno objavila.

(5)

Agencija je ugotovila, da je v zvezi s ciantraniliprolom v marelicah, krompirju, tropskih korenovkah in gomoljnicah, bučnicah z neužitno lupino, kitajskem kapusu, drugih listnatih kapusnicah, endiviji/eskarijolki, špinači in podobnih listih (razen špinače) ter peteršilju potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja, ker nekatere informacije o toksičnosti razgradnih produktov ciantraniliprola v predelanih proizvodih niso na voljo. Ker je Agencija ugotovila, da je izpostavljenost potrošnikov navedenim razgradnim produktom majhna in da je varnostna rezerva velika, je primerno predlagati določitev MRL, ki jih je Agencija pridobila za ciantraniliprol v vseh navedenih proizvodih.

(6)

Agencija je ugotovila, da je v zvezi s ciantraniliprolom v solati potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja glede izbire nabora podatkov za pridobitev MRL. Na podlagi informacij Agencije je primerno predlagati določitev MRL za ciantraniliprol v solati v višini 15 mg/kg na podlagi podatkov o ostankih na listnati solati, ki ne oblikuje glav.

(7)

V zvezi z vsemi drugimi spremembami MRL, ki so jih vložniki zahtevali za ciantraniliprol, je Agencija ugotovila, da so v celoti izpolnjene zahteve po popolnosti predloženih podatkov in da so spremembe MRL, ki jih zahtevajo vložniki, sprejemljive z vidika varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Pri oceni je upoštevala najnovejše podatke o toksikoloških lastnostih snovi. Niti pri dolgotrajni izpostavljenosti tej snovi z uživanjem vseh živil, ki bi jo lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih proizvodov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže.

(8)

Na podlagi obrazloženega mnenja Agencije in ob upoštevanju ustreznih dejavnikov iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 predlagane spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz navedenega člena.

(9)

Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Komisija za Codex Alimentarius je 13. decembra 2022 sprejela nove mejne vrednosti ostankov po Codexu (v nadaljnjem besedilu: CXL) za acetamiprid, biksafen, klorotalonil, klofentezin, klotianidin, ciprodinil, difenokonazol, etiprol, fenheksamid, fenpikoksamid, fenpiroksimat, fluensulfon, fluopiram, flutianil, imazalil, izoprotiolan, izoksaflutol, mandipropamid, metkonazol, metopren, metoksifenozid, protiokonazol, pidiflumetofen, pirasulfotol, piraziflumid, kvinoksifen, spinetoram, spiropidion, tebukonazol, tiametoksam, trifloksistrobin in trineksapak-etil (2).

(2)

Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) so bile za navedene snovi določene v prilogah II, III in V k Uredbi (ES) št. 396/2005, razen za snovi etiprol, fluensulfon in pidiflumetofen, za katere posebne MRL niso bile določene in ki niso bile vključene v Prilogo IV k Uredbi (ES) št. 396/2005, tako da se uporablja privzeta vrednost 0,01 mg/kg iz člena 18(1), točka (b), navedene uredbe.

(3)

Kadar obstajajo mednarodni standardi ali se kmalu pričakujejo, se v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3) pri razvoju ali prilagoditvi živilske zakonodaje upoštevajo, razen če so taki standardi ali njihovi pomembni deli neučinkovito ali neprimerno sredstvo za izpolnjevanje legitimnih ciljev živilske zakonodaje ali če obstajajo znanstveni razlogi proti ali če bi taki standardi privedli do drugačne ravni varstva, kot je v Uniji določena kot primerna. Poleg tega v skladu s členom 13, točka (e), navedene uredbe Unija spodbuja skladnost med mednarodnimi tehničnimi standardi in živilsko zakonodajo ob sočasnem zagotavljanju, da se visoka raven varstva, sprejeta v Uniji, ne zmanjšuje.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je ocenila tveganja za potrošnike in pripravila znanstveno poročilo (4). V primerih, ko je Agencija ugotovila morebitno tveganje za zdravje potrošnikov, je Unija Odboru Codex za ostanke pesticidov sporočila pridržke (5) (6), glede predlaganih CXL. To je veljalo za naslednje kombinacije pesticid/proizvod: acetamiprid (vsi proizvodi), klorotalonil (vsi proizvodi), klofentezin (vsi proizvodi), klotianidin (vsi proizvodi), difenokonazol (vsi proizvodi), etiprol (vsi proizvodi), fenpiroksimat (limone in limete, pomelo in grenivke), fluensulfon (vsi proizvodi), imazalil (vsi proizvodi), izoprotiolan (vsi proizvodi), metkonazol (vsi proizvodi), metopren (vsi proizvodi), protiokonazol (vsi proizvodi), pidiflumetofen (vsi proizvodi), pirasulfotol (vsi proizvodi), piraziflumid (vsi proizvodi), kvinoksifen (vsi proizvodi), spinetoram (čaj, zelen, črn), spiropidion (vsi proizvodi), tebukonazol (vsi proizvodi), tiametoksam (vsi proizvodi), trifloksistrobin (vsi proizvodi) in trineksapak-etil (vsi proizvodi).

(5)

Tiste CXL, za katere Unija Odboru Codex za ostanke pesticidov ni sporočila pridržka, ker Agencija ni opredelila tveganj za potrošnike v Uniji, se zato lahko štejejo za varne. To velja za nekatere CXL za biksafen, ciprodinil, fenheksamid, fenpikoksamid, fenpiroksimat, flutianil, izoksaflutol, mandipropamid, metoksifenozid in spinetoram. Navedene CXL bi bilo zato treba vključiti v Uredbo (ES) št. 396/2005, razen kadar se nanašajo na proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k navedeni uredbi, ali kadar so na nižji ravni od sedanjih MRL. Zato se MRL za fluopiram ne bi smele spremeniti.

(6)

Na podlagi znanstvenega poročila Agencije in ob upoštevanju ustreznih dejavnikov iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 ustrezne spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz navedenega člena.

(7)

Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –