29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/1

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj.

(2)

V skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1831/2003 je bil vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze ES 3.2.1.8 in endo-1,3(4)-beta-glukanaze ES 3.2.1.6, ki ju proizvajata Talaromyces versatilis sp. nov. (prej Penicillium funiculosum) IMI CC 378536 in Talaromyces versatilis sp. nov. DSM 26702. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenemu zahtevku priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(3)

Navedeni zahtevek zadeva dovoljenje za pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze ES 3.2.1.8 in endo-1,3(4)-beta-glukanaze ES 3.2.1.6, ki ju proizvajata Talaromyces versatilis (prej Penicillium funiculosum) IMI CC 378536 in Talaromyces versatilis sp. nov. DSM 26702, kot krmni dodatek za piščance za pitanje, piščance za nesnice in manjše vrste perutnine za pitanje in za nesnice ter njegovo uvrstitev v kategorijo dodatkov „zootehnični dodatki“.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v svojem mnenju z dne 2. julija 2014 (2) navedla, da pripravek iz endo-1,4-beta-ksilanaze ES 3.2.1.8 in endo-1,3(4)-beta-glukanaze ES 3.2.1.6, ki ju proizvajata Talaromyces versatilis (prej Penicillium funiculosum) IMI CC 378536 in Talaromyces versatilis sp. nov. DSM 26702, pod predlaganimi pogoji uporabe nima škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje ter da lahko izboljša prirast teže pri piščancih za pitanje. Ta ugotovitev se lahko razširi na piščance za nesnice. Ker se način delovanja lahko šteje za podobnega pri vseh vrstah perutnine, se lahko ta ugotovitev ekstrapolira na manjše vrste perutnine za pitanje ali za nesnice. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnega dodatka, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena pripravka iz endo-1,4-beta-ksilanaze ES 3.2.1.8 in endo-1,3(4)-beta-glukanaze ES 3.2.1.6, ki ju proizvajata Talaromyces versatilis (prej Penicillium funiculosum) IMI CC 378536 in Talaromyces versatilis sp. nov. DSM 26702, je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenega pripravka, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/5

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa izdajo dovoljenj za dodatke za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10 navedene uredbe določa ponovno oceno dodatkov, dovoljenih v skladu z Direktivo Sveta 70/524/EGS (2).

(2)

L-karnitin in L-karnitin L-tartrat sta bila v skladu z Direktivo 70/524/EGS odobrena brez časovne omejitve kot krmna dodatka za vse živalske vrste. Navedena proizvoda sta bila v skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1831/2003 naknadno vpisana v register krmnih dodatkov kot obstoječa proizvoda.

(3)

V skladu s členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1831/2003 in v povezavi s členom 7 navedene uredbe sta bila vložena dva zahtevka za ponovno oceno kalcijevega L-karnitina in njegovih pripravkov ter L-karnitin L-tartrata kot krmnih dodatkov za vse živalske vrste in v skladu s členom 7 za novo uporabo v vodi za pitje. Vložniki so zahtevali, da se navedena dodatka uvrstita v kategorijo dodatkov „nutritivni dodatki“. V skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003 so bili navedenim zahtevkom priloženi zahtevani podatki in dokumenti.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 24. aprila 2012 (3) navedla, da kalcijev L-karnitin in L-karnitin L-tartrat pod predlaganimi pogoji uporabe v krmi nimata škodljivega vpliva na zdravje živali in ljudi ali na okolje. Agencija je navedla, da se L-karnitin in L-karnitin L-tartrat lahko štejeta kot učinkovit vir L-karnitina. Agencija je poleg tega navedla, da ne bo varnostnih tveganj za uporabnike. Agencija meni, da ni potrebe po posebnih zahtevah v zvezi s spremljanjem po dajanju na trg. Potrdila je tudi poročilo o analitski metodi krmnih dodatkov v krmi in vodi, ki ga je predložil referenčni laboratorij, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1831/2003.

(5)

Ocena L-karnitina in L-karnitin L-tartrata je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo navedenih snovi, kakor je opredeljeno v Prilogi k tej uredbi.

(6)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi morali takoj začeti veljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja, je primerno zagotoviti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev zaradi izdaje dovoljenja.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/9

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/11

(1)

V skladu s členom 8(5) Sklepa (SZVP) 2015/78 je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejemanje ustreznih sklepov o ustanovitvi odbora prispevajočih držav za vojaško svetovalno misijo Evropske unije v okviru SVOP v Srednjeafriški republiki (EUMAM RCA).

(2)

Sklepi Evropskega sveta, sprejeti na zasedanju 7., 8. in 9. decembra 2000 v Nici, ter sklepi Evropskega sveta, sprejeti na zasedanju 24. in 25. oktobra 2002 v Bruslju, določajo ureditev glede sodelovanja tretjih držav pri operacijah za krizno upravljanje in glede ustanovitve odbora prispevajočih držav.

(3)

Odbor prispevajočih držav bi moral biti forum, na katerem bi lahko s prispevajočimi tretjimi državami razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo upravljanje EUMAM RCA. PVO, ki izvršuje politični nadzor in strateško vodenje EUMAM RCA, bi moral upoštevati stališča, ki ji izrazi odbor prispevajočih držav.

(4)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

—

predstavniki vseh držav članic,

—

predstavniki tretjih držav, ki sodelujejo pri EUMAM RCA in k njej znatno prispevajo.

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/13

(1)

V skladu s členom 8(2) Sklepa (SZVP) 2015/78 je Svet pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO), da sprejme ustrezne sklepe o sprejetju predlaganih prispevkov tretjih držav.

(2)

Na podlagi priporočila poveljnika misije EU EUMAM RCA in nasveta Vojaškega odbora Evropske unije bi bilo treba ponudbi za prispevek Republike Moldavije (v nadaljnjem besedilu: Moldavija) in Gruzije sprejeti.

(3)

V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/14

(1)

Svet je 22. aprila 2013 sprejel Sklep 2013/184/SZVP (1) o omejevalnih ukrepih proti Mjanmaru/Burmi.

(2)

Svet je 14. aprila 2014 sprejel Sklep 2014/214/SZVP (2) o podaljšanju omejevalnih ukrepov do 30. aprila 2015.

(3)

Na podlagi pregleda Sklepa 2013/184/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 30. aprila 2016.

(4)

Sklep 2013/184/SZVP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/15

(1)

Komisija je Francijo z dopisom z dne 6. novembra 2013 obvestila, da bo v zvezi s pomočmi, dodeljenimi zakupnikom ladij za čas v okviru sistema davka na tonažo, začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(2)

Francoski organi so pripombe in odgovore na vprašanja iz sklepa o začetku postopka predložili z dopisi z dne 28. aprila 2014, 14. maja 2014 in 28. novembra 2014. Sestanek s francoskimi organi je bil 20. oktobra 2014 v Bruslju.

(3)

Tretji strani (Armateurs de France in Združenje ladjarjev Evropske skupnosti – European Community Shipowners' Associations, ECSA) sta pripombe predložili v roku, ki je bil v ta namen določen v sklepu o začetku postopka. Komisija je pripombe z dopisom z dne 20. marca 2014 posredovala francoskim organom. Francija se je seznanila s pripombami tretjih strani z dopisom z dne 28. aprila 2014.

(4)

Francoski sistem davka na tonažo, kot ga je Komisija odobrila leta 2003 na podlagi smernic Skupnosti iz leta 1997 o državni pomoči za pomorski promet (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1997) (3), ni določal nobenih splošnih pogojev glede zastave, pod katero plujejo ladje iz flote, ki jo upravljajo ladjarji, upravičeni do tega sistema.

(5)

Nasprotno pa je za upravičenost do navedenega sistema za dejavnosti, ki so se izvajale z začasno zakupljenimi ladjami (4), veljala posebna omejitev v zvezi z deležem neto tonaže ladij, ki ne plujejo pod zastavo Skupnosti. V skladu z uvodno izjavo 35 Sklepa Komisije C(2003) 1476 final z dne 13. maja 2003 o odobritvi francoskega sistema davka na tonažo (5) so bile dejavnosti, ki so se izvajale z začasno zakupljenimi ladjami, ki niso plule pod zastavo države članice Evropske skupnosti, upravičene samo do 75 % neto tonaže flote, ki jo je upravljala družba. V uvodni izjavi 36 navedenega sklepa je bilo tudi izrecno določeno, da ta omejitev ne velja za ladje, ki plujejo pod zastavo države članice, saj se njihovo strateško in komercialno upravljanje nujno izvaja z ozemlja države članice.

(6)

Francija je po sprejetju smernic Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet iz leta 2004 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2004) (6) s spremembo zakona o financah za leto 2005 (zakon št. 2005-1720 z dne 30. decembra 2005) uvedla splošno pravilo glede države zastave in ukinila posebno pravilo, ki je veljalo za začasno zakupljene ladje.

(7)

Splošna struktura ukrepa je takole opisana v upravnem navodilu 4-H-3-08, objavljenem v Bulletin officiel des impôts (BOI) št. 41 z dne 11. aprila 2008:

„S členom 47 spremembe zakona o financah za leto 2005 (zakon št. 2005-1720 z dne 30. decembra 2005) se je neobvezni sistem davka na tonažo, določen v členu 209-0 B splošnega davčnega zakonika, uskladil z novimi smernicami Skupnosti o državni pomoči za pomorski promet, ki so bile 17. januarja 2004 objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

Uporaba tega sistema je odslej pogojena s tem, da se ladjarske družbe, ki so se zanj odločile, zavežejo, da bodo med uporabo tega mehanizma ohranile ali povečale svojo floto, ki pluje pod zastavo države članice Evropske skupnosti. […]“

(8)

V zvezi z upravičenostjo začasno zakupljenih ladij je v upravnem navodilu 4-H-3-08 izrecno določeno:

„[…] pogoj iz zadnjega pododstavka odstavka I člena 209-0 B [splošnega davčnega zakonika], v skladu s katerim so iz uporabe tega sistema izvzete začasno zakupljene ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni članica Evropske skupnosti, če predstavljajo več kot 75 % neto tonaže upravljane flote, se črta.“ (7)

„Začasno zakupljene trgovske ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni članica Evropske skupnosti, so tako upravičene do sistema davka na tonažo, tudi če predstavljajo več kot 75 % neto tonaže flote, ki jo upravlja družba.

Z drugimi besedami, za upravičene začasno zakupljene ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni članica Evropske skupnosti, se sistem davka na tonažo uporablja brez omejitev, če je izpolnjena zgoraj opredeljena zaveza […].“

(9)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvom o združljivosti spremembe sistema davka na tonažo, uvedene leta 2005, z notranjim trgom.

(10)

Menila je, da gre pri ukinitvi omejitve upravičenosti dejavnosti, ki se izvajajo z začasno zakupljenimi ladjami, ki ne plujejo pod zastavo države članice, za ukrep, s katerim se uvaja nova pomoč, kar pa ni v skladu s Sklepom Komisije C(2003) 1476 final o odobritvi francoskega sistema davka na tonažo in ker je Francija ni priglasila Komisiji.

(11)

Komisija je ugotovila, da je ohranitev omejitve upravičenosti dejavnosti, ki se izvajajo z začasno zakupljenimi ladjami, ki ne plujejo pod zastavo države članice, upravičena zaradi doseganja ciljev smernic iz let 1997 in 2004.

(12)

Francoski organi so najprej potrdili, da je s členom 209-0 B splošnega davčnega zakonika (code général des impôts, v nadaljnjem besedilu: CGI) v različici, ki je izhajala iz člena 19 spremembe zakona o financah za leto 2002 (zakon št. 2002-1576 z dne 30. decembra 2002), uporaba sistema davka na tonažo pogojena z upoštevanjem najvišjega praga upravičenosti, tj. 75 % neto tonaže flote, ki jo upravlja družba, za začasno zakupljene ladje, ki ne plujejo pod zastavo ene od držav članic Evropske skupnosti (9). Komisija je ta delež potrdila v uvodni izjavi 35 sklepa C(2003) 1476 final (10).

(13)

V podrobnih podatkih, ki jih je zbrala francoska služba za davčno zakonodajo, je potrjeno upoštevanje deleža začasno zakupljenih ladij, ki ne plujejo pod zastavo Skupnosti, glede na skupno tonažo, ki jo upravlja družba, in sicer po posameznih družbah in posameznih letih od leta, v katerem so se odločile za sistem. V zbirnih preglednicah, poslanih Komisiji, so navedene ne samo vse družbe, ki so članice združenja francoskih ladjarjev (Armateurs de France) in so se odločile za sistem davka na tonažo (11), ampak tudi ladje ladjarskih družb, ki opravljajo javne storitve trajektnih povezav (12). Preostalih 15 % pripada družbam, ki se niso odločile za sistem davka na tonažo in niso članice združenj ladjarjev (v glavnem SNCM in CMN). Iz predloženih podatkov je razvidno, da ni od uvedbe davka na tonažo v letu 2003 do leta 2014 še noben upravičenec presegel zadevnega praga. Pred kratkim ugotovljena najvišja stopnja je 41 %, kar je precej pod pragom, odobrenim leta 2003.

(14)

V letu, zajetem z odločitvijo za sistem davka na tonažo, ta delež v nobeni od zadevnih družb ni presegel 75-odstotnega praga.

(15)

Poleg tega vsi trenutni upravičenci pod zastavo države članice Evropske unije ali države pogodbenice Sporazuma EGP (v nadaljnjem besedilu: evropska zastava) upravljajo najmanj 25-odstotni delež neto tonaže svoje flote. Ker je vsem upravičencem sistema naložena obveznost, da ohranijo ali povečajo svojo floto, ki pluje pod evropsko zastavo, začasno zakupljene ladje, ki ne plujejo pod evropsko zastavo, nikoli ne bodo mogle sestavljati več kot 75 % neto tonaže. Tako bodo vedno izpolnjevali pogoje iz sklepa C(2003) 1476 final.

(16)

Kljub temu so francoski organi v dopisih Komisiji priznali, da veljavna francoska zakonodaja ne določa pravnih obveznosti, s katerimi bi bilo zagotovljeno, da bodo družbe upravičenke, ki imajo ladje v začasnem zakupu, vedno dovolj prispevale k ciljem smernic iz leta 2004. Zlasti novi udeleženci nimajo posebnih obveznosti niti v zvezi z zastavo niti v zvezi z minimalnim deležem lastnih pomorskih dejavnosti.

(17)

Da bi ta položaj uredili, so se francoski organi zavezali, da bo od davčnega leta 2015 (13) odločitev za sistem davka na tonažo veljavna samo, če bo družba pod evropsko zastavo upravljala vsaj 25-odstotni delež neto tonaže svoje flote in če se bo zavezala, da bo v desetletnem obdobju veljavnosti odločitve ta delež ohranila ali povečala. Za združene davčne skupine se ta zaveza presoja glede na skupno neto tonažo družb iz davčne skupine.

(18)

Armateurs de France (AdF) je poklicno združenje, ki zastopa družbe za pomorski promet in storitve.

(19)

AdF opozarja, da je prvotni francoski sistem, ki ga je priglasila Francija, Komisija odobrila leta 2003 na podlagi smernic iz leta 1997.

(20)

Francoski sistem iz leta 2003 je določal, da so dejavnosti, ki se izvajajo z začasno zakupljenimi ladjami, ki plujejo pod zastavo tretje države, upravičene samo do 75 % neto tonaže flote. Z drugimi besedami, veljalo je, da delež časovno zakupljenih ladij, ki ne plujejo pod zastavo Skupnosti, ne sme preseči 75 % skupne tonaže, ki jo upravlja družba.

(21)

Leta 2004, po tem, ko je Francija priglasila sistem, so bile smernice iz leta 1997 nadomeščene in podrobneje določene. V smernicah iz leta 2004 so zlasti poudarjeni njihovi cilji, predvsem „spodbujanje vpisa ali ponovnega vpisa v registre držav članic“ oziroma „ohranjanje in izboljšanje pomorskega znanja ter zaščita in spodbujanje zaposlovanja za evropske pomorščake“.

(22)

Francija se je zaradi upoštevanja novih smernic odločila, da bo 75-odstotni prag zamenjala z novim merilom. S tem novim merilom, ki je določalo „ohranitev ali […] povečanje flote, ki pluje pod zastavo države članice“, sta se namreč bolje zagotavljala ohranitev in spodbujanje delovnih mest Skupnosti kot z omejitvijo za začasno zakupljene ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni članica Skupnosti.

(23)

Ker je v francoskih predpisih zgolj povzeto besedilo smernic iz leta 2004, torej ni bilo mogoče posumiti o nezdružljivosti. Zato se opozarja na načeli pravne varnosti in legitimnega pričakovanja.

(24)

Glede na formalno preiskavo, ki je v postopku, so člani združenja Armateurs de France preverili, ali je bil 75-odstotni prag upoštevan že od samega začetka in skozi celotno obdobje od leta 2003.

(25)

To preverjanje je pokazalo, da delež časovno zakupljenih ladij, ki plujejo pod zastavo tretje države, po posameznem letu in posamezni družbi glede na skupno upravljano tonažo kljub spremembi francoskih predpisov ne presega prvotnega 75-odstotnega deleža, dovoljenega leta 2003. Obveznost ohranitve ali povečanja flote, ki pluje pod zastavo Skupnosti, je v praksi privedla do enakega rezultata kot predhodno merilo, zato jo je mogoče šteti za dovolj učinkovito samo po sebi.

(26)

Zdaj veljavna francoska merila, zlasti merilo „ohranitve ali […] povečanja flote, ki pluje pod zastavo države članice“, so popolnoma v skladu s cilji, določenimi s smernicami iz leta 2004.

(27)

ECSA najprej poudarja, da je časovni zakup eden od glavnih mehanizmov, ki so na voljo ladjarskim družbam. Z njim se lahko komercialno in operativno upravljanje ladje za dogovorjeno obdobje prenese na zakupnika, medtem ko lastništvo in drugi vidiki upravljanja ladje ostanejo v rokah njenega lastnika. Ladjarskim družbam torej zagotavlja določeno prilagodljivost, da se lahko optimalno odzivajo na potrebe svojih strank in tako utrjujejo svoj položaj na svetovni ravni. Prilagodljivost, ki jo omogoča časovni zakup, je evropskim ladjarskim družbam omogočila, da so dokaj hitro pridobile tržne deleže.

(28)

V pomorstvu so najpomembnejša delovna mesta na kopnem, ki so neposredno povezana s komercialnim in operativnim upravljanjem ladij, posredno pa z ohranjanjem ladjarskih družb in skrbjo za njihovo privlačnost za stranke. Evropski ladjarji so se v zadnjih desetletjih nedvomno lahko opirali na odlične operativne in upravljavske zmogljivosti. Začasni zakup ladij ne glede na njihovo zastavo države je torej omogočil razvoj in ohranitev delovnih mest in visoke usposobljenosti v evropskih ladjarskih družbah.

(29)

ECSA meni, da so bile spremembe, ki jih je Francija leta 2005 vpeljala v sistem davka na tonažo, v skladu s cilji, določenimi s smernicami iz leta 2004. Vztrajanje pri ponovni formalni uvedbi omejitve za začasno zakupljene ladje, ki ne plujejo pod zastavo države članice Unije, bi pomenilo, da bi evropske ladjarske družbe izgubile potrebno prilagodljivost za ustrezno in optimalno odzivanje na potrebe svojih strank ter krepitev svojega položaja na svetovnem trgu.

(30)

Če pa bi Komisija vztrajala pri tem, da imajo ladjarske družbe v lasti in upravljanju določen delež komercialnih ladij, da so lahko obdavčene z davkom na tonažo, bi morala Komisija po mnenju združenja ESCA evropskim ladjarskim družbam dovoliti, da v okviru sistemov davka na tonažo upravljajo do 10 ton nosilnosti (14) na zakupljeno ladjo za vsako tono nosilnosti ladje, ki jo imajo v lasti ali zakupu brez posadke. Za uporabo zgoraj navedenega deleža ne smejo veljati merila, kot je register Skupnosti.

(31)

Skratka, smernice Skupnosti bi morale ostati prilagodljiv okvir. Državam članicam bi morale omogočati, da v skladu s svojimi potrebami sprejmejo ustrezne ukrepe v korist svoje flote, če je zagotovljen prispevek k ciljem teh smernic. ECSA meni, da te cilje dosegajo tudi evropske ladjarske družbe, ki upravljajo ladje na podlagi časovnega zakupa, ne glede na to, ali njihove ladje plujejo pod zastavo države članice ali ne.

(32)

Francija se je seznanila s pripombami, ki sta jih tretji strani navedli v njeno korist.

(33)

V sklepu C(2003) 1476 final je bil francoski sistem davka na tonažo priznan kot shema pomoči.

(34)

Razlogi, zaradi katerih je Komisija ugotovila, da je sistem davka na tonažo dejansko shema državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, še naprej veljajo. Natančneje, sistem davka na tonažo je neobvezen sistem, ki odstopa od pravil za izračun davka od dohodka pravnih oseb, saj določenim družbam – ladjarskim družbam – daje gospodarsko prednost, povezano z znižano davčno osnovo, kar na splošno vodi do nižje obdavčitve njihovih prihodkov. Ladjarske družbe opravljajo dejavnost na trgih, na katerih je močna mednarodna konkurenca, tako da bi lahko prednosti, povezane z davkom na tonažo, povzročile izkrivljanje konkurence in vplivale na trgovino med državami pogodbenicami Sporazuma EGP.

(35)

Ukinitev omejitve v zvezi z upravičenostjo dejavnosti, ki se izvajajo z začasno zakupljenimi ladjami, ki ne plujejo pod zastavo države članice, je ukrep, ki pomeni novo pomoč, uvedeno brez predhodne priglasitve Komisiji, to pa je v nasprotju z določili člena 108(3) PDEU. Gre za novo pomoč, ker ni v skladu s Sklepom Komisije C(2003) 1476 final o odobritvi francoskega sistema davka na tonažo, Francija pa je ni priglasila Komisiji. V nasprotju s trditvami AdF (15) ukinitve te omejitve ni mogoče šteti za primeren ukrep na podlagi spremembe francoskega sistema davka na tonažo za njegovo uskladitev s smernicami iz leta 2004 (16), saj ta ukinitev ni združljiva s cilji smernic iz leta 2004, kot je pojasnjeno v točki 7.2 tega sklepa. Zato ukinitev omejitve v zvezi z upravičenostjo dejavnosti, ki se izvajajo z začasno zakupljenimi ladjami, ki ne plujejo pod zastavo države članice, ne more biti del obstoječe pomoči v smislu točke 13 smernic iz leta 2004 (17).

(36)

Pogoji za uporabo člena 107(3)(c) PDEU na področju pomorskega prometa so bili pojasnjeni v smernicah iz leta 2004. Zato je treba združljivost ukrepa, ki je predmet tega sklepa, presojati na podlagi smernic iz leta 2004.

(37)

Smernice iz leta 2004 prav tako kot tiste iz leta 1997 ne določajo izrecne omejitve za vključitev časovno zakupljenih ladij v sisteme davka na tonažo. Vendar je Komisija v prejšnjih sklepih (18) vseeno menila, da morajo zakupniki ladij za čas, ko uporabljajo sistem davka na tonažo, prispevati bodisi k cilju vpisa v registre držav članic bodisi k cilju ohranjanja pomorskega znanja z zagotavljanjem navtičnega upravljanja določenega deleža svoje flote. Nobena družba namreč ne sme biti upravičena do sistema davka na tonažo, ne da bi prispevala h ključnima ciljema smernic iz leta 2004.

(38)

Komisija ob upoštevanju statističnih podatkov, ki so jih predložili francoski organi, meni, da so kljub dejstvu, da so bile omejitve za začasno zakupljene ladje leta 2005 ukinjene, upravičenci francoskega sistema davka na tonažo zadostno prispevali k zgoraj navedenima ciljema, saj delež začasno zakupljenih ladij, ki ne plujejo pod zastavo Skupnosti, ne presega 41 % skupne tonaže, ki jo upravljajo družbe upravičenke. To je bilo zagotovljeno bodisi z velikim deležem ladij, ki so plule pod evropsko zastavo, bodisi z navtičnim upravljanjem določenega deleža flote (ali celo s kombinacijo obeh dejavnikov).

(39)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da po navedbah francoskih organov vsi sedanji upravičenci upravljajo pod evropsko zastavo vsaj 25-odstotni delež neto tonaže svoje flote. Ugotavlja tudi, da dobro delovanje francoskega pomorstva v smislu uporabe evropske zastave potrjujejo tudi zunanje študije, na primer študija z naslovom „The economic value of the EU shipping industry“, ki jo je Oxford Economics objavil leta 2014. Iz nje je razvidno, da delež tonaže pod francosko zastavo precej presega 25 % upravljane tonaže (19). Ker je vsem upravičencem sistema naložena obveznost, da ohranijo ali povečajo svojo floto, ki pluje pod evropsko zastavo, ni mogoče, da bi več kot 75 % neto tonaže njihove flote sestavljale začasno zakupljene ladje, ki ne plujejo pod evropsko zastavo.

(40)

Komisija mora kljub temu ugotoviti, da veljavna francoska zakonodaja ne določa pravnih obveznosti za zagotovitev, da bodo družbe upravičenke, ki začasno zakupijo ladje, vedno zadostno prispevale k ciljem smernic iz leta 2004. Zlasti za nove udeležence ni posebnih obveznosti niti v zvezi z zastavo niti v zvezi z lastnim navtičnim upravljanjem.

(41)

Komisija na podlagi tega sklepa, da veljavna francoska zakonodaja ne vsebuje potrebnih jamstev in je torej ni mogoče šteti za združljivo s smernicami iz leta 2004.

(42)

Komisija se v okviru tega seznanja z zavezo Francije, da bo položaj rešila tako, da bo kot pogoj za izbiro sistema pavšalnega davka uvedla obveznost, da družba upravlja vsaj minimalni delež ladij pod evropsko zastavo. Ta delež bo od davčnega leta 2015 znašal 25 % neto tonaže flote in ga bo treba upoštevati skozi celotno desetletno obdobje, zajeto z odločitvijo za davek na tonažo.

(43)

Ta pogoj je enako strog kot pogoj iz prvotnega sklepa C(2003) 1476 final o odobritvi francoskega sistema davka na tonažo. Ob upoštevanju ciljev smernic iz leta 2004, zlasti potrebe po tem, da upravičenci prispevajo bodisi k cilju vpisa v registre držav članic bodisi k cilju ohranjanja pomorskega znanja z zagotavljanjem navtičnega upravljanja določenega deleža svoje flote, Komisija meni, da je zaveza Francije ustrezna. Na podlagi te zaveze bodo namreč novi udeleženci v sistemu davka na tonažo prispevali tudi k cilju vpisa v registre držav članic.

(44)

Komisija ugotavlja, da je Francija leta 2005 s kršitvijo člena 108(3) PDEU nezakonito spremenila francosko zakonodajo o davku na tonažo v zvezi s časovno zakupljenimi ladjami.

(45)

Ta sprememba ni združljiva s PDEU, ker ne zagotavlja, da bodo novi udeleženci v sistemu davka na tonažo zadosti prispevali k ciljem smernic iz leta 2004, saj zanje ne velja zakonska obveznost niti v smislu zastave flote niti v smislu minimalnega deleža lastnih pomorskih dejavnosti.

(46)

V skladu z dogovori s francoskimi organi je treba obstoječa formalna pravila prilagoditi in tako zagotoviti, da se bodo v prihodnje za sistem davka na tonažo lahko odločale samo družbe, katerih je vsaj 25 % neto tonaže pod evropsko zastavo. Tako bodo upravičenci sistema davka na tonažo prispevali k ciljem smernic iz leta 2004, tudi če bo njihova celotna flota začasno zakupljena.

(47)

Ker vsi sedanji upravičenci že upoštevajo navedeni prag in jim je že naložena obveznost ohranitve ali povečanja deleža njihove flote, ki pluje pod evropsko zastavo, ni treba zahtevati vračila pomoči –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/22

(1)

V skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 391/2009 mora Komisija preveriti, ali je imetnik priznanja, odobrenega v skladu s členom 4(3) in členom 2(c) navedene uredbe, ustrezni pravni subjekt v organizaciji, za katero se uporabljajo določbe navedene uredbe. Če temu ni tako, mora Komisija s sklepom navedeno priznanje spremeniti.

(2)

Odločba Komisije 2007/421/ES (2) v zvezi z organizacijami, ki so jih države članice priznale v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES (3), določa, da generalni direktor za energijo in promet najpozneje do 1. julija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi posodobljen seznam organizacij, ki so priznane v skladu z Direktivo 94/57/ES.

(3)

Zadnji seznam organizacij, priznanih na podlagi Direktive 94/57/ES, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (4) leta 2007.

(4)

Lloyd's Register of Shipping (LR), Korean Register of Shipping (KR), Nippon Kaiji Kyokai (NK) in Registro Italiano Navale (RINA) so bili priznani v skladu z Direktivo 94/57/ES.

(5)

V skladu s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 391/2009 organizacije, ki so bile 17. junija 2009 priznane v skladu z Direktivo 94/57/ES, ostanejo priznane.

(6)

V primeru Korean Register of Shipping (KR) se je matični subjekt vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo priznano organizacijo, preimenoval v „KR (Korean Register)“.

(7)

V primeru Nippon Kaiji Kyokai (NK) je matični subjekt vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo priznano organizacijo, spremenil svoj pravni status v skladu z japonsko zakonodajo iz „Foundation“ v „General Incorporated Foundation“. Tako je celotno ime subjekta, ki bi mu bilo treba podeliti priznanje „Nippon Kaiji Kyokai General Incorporated Foundation (ClassNK)“.

(8)

V primeru Lloyd's Register of Shipping (LR) se je prvotno priznana organizacija najprej preimenovala v Lloyd's Register in nato v Lloyd's Register Group Limited, saj se je družba preoblikovala iz družbe, registrirane v skladu z zakonom Združenega kraljestva Industrial & Provident Societies Act iz leta 1965, kot je bil spremenjen, v družbo, registrirano v skladu z zakonom Združenega kraljestva Companies Act iz leta 2006. Tako je novo ime subjekta, ki bi mu bilo treba podeliti priznanje, „Lloyd's Register Group LTD (LR)“.

(9)

V primeru Registro Italiano Navale (RINA) so bile vse dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 391/2009, prenesene z Registro Italiano Navale na RINA S.p.A, hčerinsko podjetje v stoodstotni lasti podjetja RINA, nato pa na RINA Services S.p.A, ki je hčerinsko podjetje v stoodstotni lasti podjetja RINA S.p.A. Zato je „RINA Services S.p.A.“ ustrezni matični subjekt vseh pravnih subjektov, ki sestavljajo priznano organizacijo, in bi mu bilo treba podeliti priznanje.

(10)

Spremembe v identiteti navedenih zadevnih matičnih subjektov ne vplivajo na zmožnost zadevnih organizacij, da izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 391/2009.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij, ustanovljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 (5) –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/24

(1)

Z Odločbo Komisije 2007/421/ES (2) je bilo določeno, da generalni direktor za energijo in promet do 1. julija vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije posodobljen seznam organizacij, ki so priznane v skladu z Direktivo Sveta 94/57/ES (3).

(2)

Direktiva 94/57/ES je bila prenovljena v ločena pravna akta Skupnosti, in sicer v Direktivo 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Uredbo (ES) št. 391/2009. Navedena uredba vsebuje določbe o sestavi in posodabljanju seznama priznanih organizacij.

(3)

Komisija v skladu s členom 4(5) Uredbe (ES) št. 391/2009 sestavi in redno posodablja seznam organizacij, ki so priznane v skladu z navedenim členom in navedeni seznam objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(4)

Odločba 2007/421/ES je zastarela, zato bi jo bilo treba razveljaviti in hkrati redno v Uradnem listu Evropske unije objavljati posodobljen seznam organizacij, priznanih v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/25

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 391/2013 (2) določa skupno ureditev pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa. Skupna ureditev pristojbin je sestavni element prizadevanj za dosego ciljev načrta izvedbe, določenih v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 390/2013 (4).

(2)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/132/EU (5) vzpostavlja vseevropske cilje uspešnosti, vključno s ciljem stroškovne učinkovitosti storitev navigacijskih služb zračnega prometa na zračnih poteh, izraženim v določenih stroških na enoto za opravljanje teh storitev, za drugo referenčno obdobje, ki zajema obdobje 2015–2019.

(3)

V skladu s členom 17(1)(b) in (c) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 mora Komisija oceniti cene na enoto za območja zaračunavanja za leto 2015, ki so ji jih države članice predložile do 1. junija 2014 v skladu z zahtevami iz člena 9(1) in (2) navedene uredbe. Navedena ocena zadeva skladnost navedenih cen na enoto z izvedbenima uredbama (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013.

(4)

Komisija je oceno cen na enoto izvedla s pomočjo organa za oceno uspešnosti, ki je v skladu s členom 3 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 390/2013 zadolžen za pomoč Komisiji pri izvajanju načrta izvedbe, in Eurocontrolovega osrednjega urada za pristojbine na zračnih poteh, pri čemer je uporabila podatke in dodatne informacije, ki so jih države članice posredovale do 1. junija 2014, ter tudi ustrezne informacije, ki so bile predložene kot del načrtov izvedbe. V oceni so bile upoštevane tudi obrazložitve in popravki, vstavljeni pred posvetovalnim sestankom o cenah na enoto storitve na zračnih poteh za leto 2015, ki je v skladu s členom 9(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 potekal 25. in 26. junija 2014, ter popravki cen na enoto s strani držav članic, ki so sledili poznejšim stikom med Komisijo, organom za oceno uspešnosti in zadevnimi državami članicami. Poleg tega ocena cen na enoto za leto 2015 temelji na poročilu organa za oceno uspešnosti o načrtih izvedbe za drugo referenčno obdobje, ki je bilo Komisiji predloženo 7. oktobra 2014 in posodobljeno 15. decembra 2014.

(5)

Na podlagi navedene ocene je Komisija v skladu s členom 17(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 ugotovila, da so cene na enoto za območja zaračunavanja za leto 2015, ki so jih predložili Združeno kraljestvo, Irska, Bolgarija, Romunija, Ciper, Grčija, Malta, Hrvaška, Češka, Slovenija, Madžarska, Poljska, Litva, Danska, Švedska, Estonija, Finska, Latvija, Portugalska in Španija v skladu z določbami izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013.

(6)

V skladu s členom 17(1)(d) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 je treba zadevne države članice uradno obvestiti o navedenih ugotovitvah.

(7)

Ugotovitev in obvestilo, da so cene na enoto za območja zaračunavanja v skladu z določbami izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013, ne posegata v člen 16 Uredbe (ES) št. 550/2004.

(8)

Glede na to, da zadnji načrti izvedbe za drugo referenčno obdobje niso bili sprejeti pred 1. novembrom 2014, je treba opozoriti, da morajo države članice v skladu s členom 17(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 391/2013 cene na enoto za območja zaračunavanja za leto 2015 po potrebi preračunati na podlagi zadnjih sprejetih načrtov izvedbe ter te preračunane cene uporabiti čim prej v letu 2015 in morebitne razlike zaradi začasne uporabe cen na enoto iz tega sklepa prenesti v izračun cen na enoto za leto 2016.

(9)

Odbor za enotno evropsko nebo ni podal mnenja. Potreben je bil izvedbeni akt, zato je predsednik odboru za pritožbe v nadaljnjo obravnavo predložil osnutek izvedbenega akta. Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora za pritožbe –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/28

(1)

V skladu s členom 464 Sporazuma se deli Sporazuma uporabljajo začasno od 1. septembra 2014.

(2)

Na podlagi člena 435(2) Sporazuma Pridružitveni svet določi svoj lastni poslovnik.

(3)

Na podlagi člena 437(1) Sporazuma Pridružitvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog pomaga Pridružitveni odbor, medtem ko na podlagi člena 438(1) Sporazuma Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora.

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/38

(1)

V skladu s členom 464 Sporazuma se deli Sporazuma uporabljajo začasno od 1. septembra 2014.

(2)

Na podlagi člena 439(2) Sporazuma se Pridružitveni svet lahko odloči za ustanovitev posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, če to zahteva izvajanje Sporazuma, ki Pridružitvenemu svetu pomagajo pri opravljanju njegovih nalog.

(3)

Da se omogočijo razprave na strokovni ravni o ključnih področjih, za katera se Sporazum začasno uporablja, je treba ustanoviti dva pododbora.

(4)

S soglasjem pogodbenic bi moralo biti možno spremeniti seznam pododborov ter področje delovanja vsakega pododbora –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/40

(1)

V skladu s členom 464 Sporazuma se deli Sporazuma uporabljajo začasno od 1. septembra 2014.

(2)

Na podlagi člena 434(1) Sporazuma je Pridružitveni svet odgovoren za nadzor in spremljanje uporabe in izvajanja Sporazuma.

(3)

Pridružitveni svet lahko v skladu s členom 438(2) Sporazuma na Pridružitveni odbor prenese katero koli pooblastilo, tudi pooblastilo za sprejemanje zavezujočih odločitev.

(4)

Na podlagi člena 438(4) Sporazuma se Pridružitveni odbor sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom V (Trgovina in z njo povezane zadeve) Sporazuma.

(5)

Da se zagotovi nemoteno in pravočasno izvajanje dela sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, bi moral Pridružitveni svet na Pridružitveni odbor v trgovinski sestavi, kot je določen v členu 438(4) Sporazuma, prenesti pooblastilo za posodobitev ali spremembo prilog k Sporazumu, ki se nanašajo na poglavja 1, 3, 5, 6 in 8 naslova V (Trgovina in z njo povezane zadeve) Sporazuma, v kolikor v navedenih poglavjih ni posebnih določb, ki se nanašajo na posodobitev ali spremembo navedenih prilog –

29.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 110/41