3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/1

(1)

V skladu s Sklepom Sveta 2013/203/EU (1) je bil Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju pri uporabi njunega konkurenčnega prava podpisan 17. maja 2013 s pridržkom njegove sklenitve.

(2)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/3

1.

„organ za konkurenco“ in „organa za konkurenco“ pomeni:

2.

„pristojni organ države članice“ pomeni organ vsake države članice Unije, ki je pristojen za uporabo konkurenčnega prava. Ob podpisu tega sporazuma bo Unija Švico uradno obvestila o seznamu takih organov. Evropska komisija bo organ za konkurenco Švice ob vsaki spremembi uradno obvestila o posodobljenem seznamu;

3.

„konkurenčno pravo“ pomeni:

4.

„protikonkurenčne dejavnosti“ pomeni katere koli dejavnosti, ki so lahko predmet prepovedi, sankcij ali drugih korektivnih ukrepov s strani organov za konkurenco v skladu s konkurenčnim pravom ene ali obeh pogodbenic;

5.

„ukrepi izvrševanja“ pomeni vsako uporabo konkurenčnega prava s preiskavo ali postopki, ki jih vodi organ za konkurenco pogodbenice;

6.

„informacije, pridobljene v preiskovalnem postopku“, pomeni kakršne koli informacije, ki jih pogodbenica pridobi z uveljavljanjem formalnih preiskovalnih pravic ali jih prejme na podlagi pravne obveznosti;

7.

„informacije, pridobljene v postopku prizanesljivosti“, pomeni:

8.

„informacije, pridobljene v postopku poravnave“, pomeni:

(a)

ukrepe izvrševanja v zvezi s protikonkurenčnimi dejavnostmi razen koncentracij proti podjetju, ustanovljenemu ali organiziranemu v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice;

(b)

ukrepe izvrševanja, ki vključujejo ravnanje, ki ga je domnevno spodbudila, zahtevala ali odobrila druga pogodbenica;

(c)

ukrepe izvrševanja, ki vključujejo koncentracijo, v kateri je ena ali več strani v transakciji podjetje, ustanovljeno ali organizirano v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice;

(d)

ukrepe izvrševanja, ki vključujejo koncentracijo, v kateri je podjetje, ki nadzoruje eno ali več strani v transakciji, ustanovljeno ali organizirano v skladu z zakoni in predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju druge pogodbenice;

(e)

ukrepe izvrševanja proti protikonkurenčnim dejavnostim razen koncentracij, ki se izvajajo ali so se izvajale tudi v znatnem obsegu na ozemlju druge pogodbenice, ter

(f)

ukrepe izvrševanja, ki vključujejo pravna sredstva, ki izrecno zahtevajo ali prepovedujejo ravnanje na ozemlju druge pogodbenice, ali vsebujejo zavezujoče obveznosti za podjetja na tem ozemlju.

(a)

kar zadeva Unijo, kadar se začne postopek v skladu s točko (c) člena 6(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004, in

(b)

kar zadeva Švico, kadar se začne postopek v skladu s členom 33 Zveznega zakona o kartelih.

(a)

kar zadeva Unijo, kadar se začne postopek v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 773/2004, in

(b)

kar zadeva Švico, kadar se začne postopek v skladu s členom 27 Zveznega zakona o kartelih.

(a)

učinek takšne uskladitve na zmožnost organov pogodbenic za konkurenco, da dosežeta cilje njunih ukrepov izvrševanja;

(b)

relativno zmožnost organov pogodbenic za konkurenco, da pridobita potrebne informacije za izvajanje ukrepov izvrševanja;

(c)

možnost izogibanja nasprotujočim si obveznostim in nepotrebnim oviram za podjetja, ki so predmet ukrepov izvrševanja, in

(d)

priložnost za učinkovitejšo uporabo virov.

(a)

da zagotovi organu za konkurenco druge pogodbenice pravočasno obvestilo o pomembnem razvoju v zvezi z interesi te pogodbenice;

(b)

da organu za konkurenco druge pogodbenice da možnost dajanja pripomb ter

(c)

da upošteva pripombe organa za konkurenco druge pogodbenice, pri čemer v celoti upošteva pravico organa za konkurenco vsake pogodbenice, da samostojno in neodvisno odloča.

(a)

relativno pomembnost dejanskih ali potencialnih učinkov protikonkurenčnih dejavnosti na pomembne interese pogodbenice, ki izvaja ukrepe, v primerjavi z učinki na pomembne interese druge pogodbenice;

(b)

relativno pomembnost ravnanj ali transakcij, ki se izvajajo na območju pogodbenice v primerjavi z ravnanji ali transakcijami, ki se izvajajo na območju druge pogodbenice, za protikonkurenčne dejavnosti;

(c)

obseg morebitnega vpliva na ukrepe izvrševanja druge pogodbenice v zvezi z istimi podjetji;

(d)

obseg nasprotujočih si zahtev, ki jih bosta pogodbenici postavljali podjetjem.

(a)

informacije, pridobljene v preiskovalnem postopku, se lahko posredujejo samo, kadar oba organa za konkurenco preiskujeta isto ali povezano ravnanje ali transakcijo;

(b)

zaprosilo po takih informacijah se pošlje v pisni obliki in vsebuje splošen opis vsebine in narave preiskave ali postopkov, na katere se zaprosilo nanaša, ter zadevne posebne pravne predpise. V njem se navedejo tudi podjetja, ki so predmet preiskave ali postopka in katerih identiteta je znana v času zaprosila, ter

(c)

organ za konkurenco, na katerega je zaprosilo naslovljeno, v posvetovanju z organom za konkurenco, ki je podal zaprosilo, določi, katere od informacij, ki so v njegovi posesti, so pomembne in se lahko posredujejo.

(a)

pridobitev odločbe sodišča v zvezi z javnim izvrševanjem konkurenčnega prava pogodbenice;

(b)

razkritje podjetjem, ki so predmet preiskave ali postopka na podlagi konkurenčnega prava pogodbenic in proti katerim se informacije lahko uporabijo, če takšno razkritje zahteva pravo pogodbenice, ki informacije prejme;

(c)

razkritje sodiščem v pritožbenih postopkih;

(d)

razkritje, če in kolikor je to nujno potrebno za izvajanje pravice dostopa do dokumentov po pravu pogodbenice.

(a)

lahko obvesti pristojne organe države članice, katerih pomembni interesi so prizadeti, o uradnih obvestilih, ki jih pošlje organ za konkurenco Švice v skladu s členom 3;

(b)

lahko obvesti pristojne organe države članice o obstoju kakršnega koli sodelovanja in usklajevanja ukrepov izvrševanja;

(c)

lahko pristojnim organom držav članic informacije, ki jih posreduje organ za konkurenco Švice v skladu s členom 7 tega sporazuma, razkrije le, da bi izpolnila svojo obveznost obveščanja v skladu s členoma 11 in 14 Uredbe (ES) št. 1/2003 in členom 19 Uredbe (ES) št. 139/2004, in

(d)

lahko Nadzornemu organu Efte informacije, ki jih posreduje organ za konkurenco Švice v skladu s členom 7 tega sporazuma, razkrije le, da bi izpolnila svojo obveznost obveščanja v skladu s členoma 6 in 7 Protokola 23 k Sporazumu EGP o sodelovanju med nadzornimi organi.

(a)

drug drugega obveščata o svojih tekočih prizadevanjih in prednostnih nalogah, ki se nanašajo na izvrševanje, v zvezi s konkurenčnim pravom vsake pogodbenice;

(b)

izmenjata stališča o gospodarskih sektorjih skupnega interesa;

(c)

obravnavata vprašanja politik vzajemnega interesa ter

(d)

obravnavata druge zadeve v vzajemnem interesu, ki se nanašajo na uporabo konkurenčnega prava vsake pogodbenice.

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/10

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 preučila vlogo Italije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla „Bra“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe vlogo za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobene izjave o ugovoru, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/11

(1)

Uredba Sveta (EU) št. 43/2014 (2) določa kvote za leto 2014.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2014.

(3)

Zato je treba za navedeni stalež prepovedati ribolovne dejavnosti –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/13

(1)

Člen 15(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 180/2014 (2) določa možnost za gospodarske subjekte, da v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov ali regionalne trgovine izvažajo in v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov odpremljajo predelane proizvode, ki vsebujejo surovine, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe, kot je določeno v členu 10 Uredbe (EU) št. 228/2013. Predelovalci, ki nameravajo izvažati ali odpremljati navedene proizvode v tem okviru, lahko to storijo ob upoštevanju omejitev letnih količin, navedenih v prilogah II do V k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 180/2014. Seznam tretjih držav, v katere se lahko navedeni proizvodi izvažajo, je določen v Prilogi VI k navedeni izvedbeni uredbi.

(2)

Francoski organi so Komisijo zaprosili, da prilagodi seznam v Prilogi II k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 180/2014 v zvezi z Martinikom tako, da se spremenijo največje količine predelanih proizvodov, ki ustrezajo oznakama KN 0403 10 in KN 1101 00, ter dodajo količine za proizvode, ki ustrezajo oznakam KN 2202, KN 2105 in KN 2007. Kar zadeva Guadeloupe, so Komisijo zaprosili, da prilagodi ta seznam tako, da se spremenijo največje količine za proizvode, ki ustrezajo oznakama KN 1101 00 in KN 2309 90, ter dodajo količine za proizvode, ki ustrezajo oznakam KN 0402 10 ter KN 2007, 2008 in 2009. Zahtevali so tudi, da se na seznam v Prilogi VI k navedeni izvedbeni uredbi za Martinik in Guadeloupe dodajo nove tretje države.

(3)

Največje količine predelanih proizvodov, ki se lahko letno izvozijo ali odpremijo s Kanarskih otokov v okviru tradicionalnega izvoza in pošiljk, so določene v Prilogi IV k Izvedbeni Uredbi (EU) št. 180/2014, količine, ki se lahko letno izvozijo s Kanarskih otokov v okviru regionalne trgovine, pa so določene v Prilogi V k navedeni izvedbeni uredbi.

(4)

Španski organi so Komisijo zaprosili, da poenostavi seznama v prilogah IV in V k Izvedbeni uredbi (EU) št. 180/2014 tako, da se seštejejo količine predelanega proizvoda, ki ustreza podštevilki oznak KN 1806 in KN 1905.

(5)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 180/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/17

(1)

Protidampinški ukrepi, ki veljajo za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi („zadevni izdelek“) s poreklom iz Republike Koreje in Malezije („zadevni državi“), so bili prvotno uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1514/2002 (2) („prvotni ukrepi“).

(2)

Veljavne protidampinške dajatve za Malezijo znašajo 75 %, razen za družbi Anggerik Laksana Sdn Bhd in Pantech Steel Industries Sdn Bhd, za kateri znašajo 59,2 % oziroma 49,9 %. Za Republiko Korejo pa dajatev za vse družbe znaša 44 %.

(3)

Prvotni ukrepi so se ohranili z Uredbo Sveta (ES) št. 1001/2008 (3), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 363/2010 (4) („veljavni ukrepi“).

(4)

Ta postopek ne zajema trenutno veljavnih protidampinških ukrepov za izvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (5). Ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom s poreklom s Kitajske so bili razširjeni na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Tajvana (6), Indonezije (7), Šrilanke (8) in Filipinov (9). Komisija je 3. septembra 2014 začela pregled zaradi izteka ukrepa po členu 11(2) osnovne uredbe o uvozu zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske, razširjenih na Tajvan, Indonezijo, Šrilanko in Filipine. Komisija je obvestilo objavila v Uradnem listu Evropske unije  (10). Protidampinški ukrepi za izvoz iz Tajske so prenehali veljati.

(5)

Januarja 2013 so bili uvedeni ukrepi za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije (11).

(6)

Evropska komisija („Komisija“) je 8. februarja 2013 objavila obvestilo o bližnjem izteku (12) veljavnih protidampinških ukrepov za zadevni izdelek s poreklom iz Republike Koreje in Malezije.

(7)

Komisija je 26. junija 2013 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka navedenih ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“).

(8)

Zahtevek je vložil Odbor za zaščito interesov industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 40 % celotne proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji.

(9)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode za industrijo Unije.

(10)

Komisija je 15. oktobra 2013 začela pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku tega pregleda je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (13).

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, da bi sodelovale v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, uporabnike in uvoznike, proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji in Maleziji ter korejske in malezijske organe in jih pozvala k sodelovanju.

(12)

Vse zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku pregleda ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo v skladu s členom 17 osnovne uredbe morda izbrala vzorec proizvajalcev Unije, uvoznikov in korejskih proizvajalcev izvoznikov.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije, in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom („obdobje preiskave“ ali „OPP“) v Uniji, tako da se je hkrati zagotovila zemljepisna porazdelitev, ter je obsegal štiri proizvajalce Unije ali koncerne Unije (pet posameznih družb) s sedežem v Nemčiji, Franciji, Italiji, Romuniji in Avstriji. Ker ni bilo nobenih pripomb, so začasno izbrane družbe ostale v končnem vzorcu.

(15)

Toda po začetku postopka je morala Komisija zaradi nesodelovanja iz vzorca izključiti dva proizvajalca Unije. Preostali dve družbi/koncern (tri posamezne družbe) predstavljajo 49 % proizvodnje Unije in 45 % prodaje Unije ter imajo proizvodne obrate v treh različnih državah. Zato se je spremenjeni vzorec še vedno obravnaval kot reprezentativen za industrijo Unijo.

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in bi v tem primeru izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji pošljejo informacije iz obvestila o začetku. Vendar ni pri preiskavi sodeloval noben uvoznik.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Koreji pozvala, naj ji pošljejo informacije iz obvestila o začetku. Poleg tega je misijo Republike Koreje pri Evropski uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, in/ali naveže stik z njimi.

(18)

Zahtevane informacije sta predložila dva korejska proizvajalca izvoznika, vendar se je le eden strinjal s sodelovanjem in vključitvijo v vzorec. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje korejskih proizvajalcev izvoznikov ni potrebno.

(19)

Komisija zaradi majhnega števila znanih malezijskih proizvajalcev izvoznikov v obvestilu o začetku ni predvidela njihovega vzorčenja.

(20)

Komisija je pozvala vse proizvajalce izvoznike, da se ji javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila. Poleg tega je misijo Malezije pri Evropski uniji prosila, naj opredeli druge proizvajalce izvoznike, če ti obstajajo, ki bi morda želeli sodelovati v preiskavi, in/ali naveže stik z njimi.

(21)

Komisija je poslala vprašalnike vsem vzorčenim družbam v Uniji, sodelujoči korejski družbi in vsem znanim malezijskim proizvajalcem izvoznikom.

(22)

Vprašalnika ni izpolnil eden od proizvajalcev Unije, medtem ko je drugi poslal le delno izpolnjen vprašalnik, na poziv k dopolnitvi pa ni odgovoril. Oba proizvajalca Unije sta bila naknadno izključena iz vzorca (glej uvodno izjavo 15). Vprašalnik je izpolnil en korejski proizvajalec izvoznik. Vprašalnika ni izpolnil noben od malezijskih proizvajalcev izvoznikov.

(23)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti ponovitve dampinga in posledične škode ter za oceno, ali bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(24)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“ ali „OPP“).

(25)

Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(26)

Komisija je 12. septembra 2014 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške ukrepe, ter vse zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Komisija je proučila pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala.

(27)

Izdelek, ki se pregleduje, je pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, s poreklom iz Republike Koreje in Malezije, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 („zadevni izdelek“).

(28)

V preiskavi v zvezi s pregledom se je tako kot v prvotni preiskavi pokazalo, da ima zadevni izdelek, proizveden v zadevnih državah, ki se prodaja na domačem trgu in/ali se izvaža v Unijo in/ali na druge izvozne trge, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter končne uporabe kot izdelki, ki jih v Uniji prodajajo proizvajalci Unije.

(29)

Komisija se je odločila, da se ta izdelek zato šteje za podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(30)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da bi zadevni državi zaradi izteka veljavnih ukrepov ponovili damping.

(31)

V preiskavi je sodelovala ena od največjih korejskih proizvajalk zadevnega izdelka, tj. družba TK Corporation. Izvoz te sodelujoče družbe je znašal 25–40 % korejskega izvoza zadevnega izdelka (natančen podatek ni naveden zaradi zaupnosti). Družba TK Corporation je Komisiji poslala izpolnjen vprašalnik, v katerega je vključila podatke o domači prodaji in izvozu ter stroških proizvodnje. Analiza korejskega dampinga v obdobju preiskave in deli analize o njegovi ponovitvi bi po mnenju Komisije lahko temeljili na podatkih te družbe, pri čemer se upošteva njen delež pri korejskem izvozu zadevnega izdelka. Odgovor družbe TK Corporation se je preveril.

(32)

V obdobju preiskave je bila iz Koreje v Unijo uvožena le zanemarljiva količina zadevnega izdelka (manj kot 50 ton). Nekaj teh izdelkov je prodala edina sodelujoča proizvajalka izvoznica, tj. družba TK Corporation. Jasno je bilo, da te količine niso bile reprezentativne, saj niso presegle 0,1 % proizvodnje družbe TK Corporation. Ni pa bilo jasno, ali je ta družba plačala protidampinško dajatev na uvoz, kar vzbuja dvom glede dejanskega vstopa uvoženih izdelkov na carinsko območje Unije. Poleg tega je šlo za prodajo treh posebnih izdelkov z lastnimi specifikacijami za fitinge (torej za nereprezentativno prodajo), prodaja pa je bila opravljena v „paketu“ z drugimi fitingi (v glavnem nerjavno jeklo). Zaradi navedenega ni bilo mogoče izdelati smiselne analize dampinga na podlagi uvoza zadevnega izdelka družbe TK Corporation v Unijo v OPP.

(33)

Po razkritju je družba TK Corporation trdila, da bi morala Komisija svojo analizo dampinga opreti na izvoz družbe v Unijo, in sicer iz naslednjih razlogov: (i) izvoz družbe v Unijo v OPP je bil znaten in zato reprezentativen, saj je zajemal „ne manj kot 26 računov z 282 posameznimi transakcijami, in to kljub dajatvam“; (ii) zaradi pomanjkanja jasnosti v zvezi s plačilom protidampinške dajatve naj določena prodaja (namenjena projektu na morju) ne bi bila predmet protidampinške dajatve, medtem ko v drugih primerih prodaje v OPP uvozniki niso vedno plačevali protidampinških dajatev, saj so bili izdelki napačno razvrščeni, zaradi česar uvozniki niso vedeli, da je treba protidampinške dajatve plačati. Medtem pa so bili uvozniki opozorjeni na te napake in so protidampinške dajatve plačali za nazaj; ter (iii) pogoji za izvoz v Unijo so bili običajni, saj se niso uporabljali kratki roki dobave in zaračunane cene niso bile predmet navzkrižne kompenzacije.

(34)

Te pripombe so bile skrbno analizirane. Družba TK Corporation ni izpodbijala svojega nizkega obsega izvoza v Unijo, tako v absolutnem smislu kot tudi v primerjavi s celotno proizvodnjo podobnega izdelka (manj kot 0,1 %). Komisija ohranja svoje stališče, da se tako majhna količina, v relativnem in absolutnem smislu, ne šteje za reprezentativno.

(35)

Poleg tega Komisija na podlagi predloženih dokumentov ni mogla ugotoviti, kateri del domnevne prodaje družbe TK Corporation v Unijo naj bi bil pravilno uvrščen in uvožen; tudi trditve, da cene niso bile predmet navzkrižne kompenzacije, ni bilo mogoče preveriti in posledično ne sprejeti, saj so bila s tem povezana dokazila predložena šele po preveritvenem obisku. V vsakem primeru pa glede obeh vprašanj, glede na sklep analize v uvodni izjavi 34, Komisiji ni treba predložiti končne ugotovitve, saj tudi skupnega navedenega obsega prodaje družbe TK Corporation v Unijo ni mogoče šteti za reprezentativnega.

(36)

Komisija zato potrjuje, da prodaje družbe TK Corporation v OPP ni mogoče uporabiti za smiselno analizo dampinga v okviru te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa.

(37)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno v druge namembne države, proizvodno in prosto zmogljivost v Koreji ter privlačnost trga Unije.

(38)

Komisija je zaradi majhnega obsega uvoza zadevnega izdelka iz Koreje v Unijo in nezanesljivih cen za to prodajo (glej uvodne izjave 32 do 36) ugotovila, da bi bilo treba v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov pri oceni verjetne prihodnje ravni izvoznih cen v Unijo uporabiti podatke o prodaji zadevnega izdelka iz Koreje v druge države.

(39)

Zdelo se je ustrezno, da se najprej analizira korejska prodaja v Združene države („ZDA“), saj je navedeni trg za razliko od vseh drugih korejskih izvoznih namembnih držav enake velikosti kot trg Unije ter ima številne domače proizvajalce pa tudi velik delež uvoza in nizke stopnje tarifnih kvot uvoza, zaradi česar je zelo konkurenčen. Razen tega so ZDA glavna namembna država za izvoz iz Koreje na splošno, pa tudi za družbo TK Corporation.

(40)

Med preiskavo je bil poleg tega proučen tudi ves drug izvoz zadevnega izdelka iz Koreje.

(41)

Opravljen je bil izračun dampinga za izvoz v ZDA in v vse druge namembne države (razen Unije zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 32 do 36).

(42)

Normalna vrednost za družbo TK Corporation je v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačevale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovine na domačem trgu, kadar je to mogoče.

(43)

Za vrste izdelka, ki ne dopuščajo te metodologije, se normalna vrednost konstruira v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(44)

To se izračuna na osnovi dejanskih proizvodnih stroškov družbe TK Corporation, kot je navedeno v izpolnjenem vprašalniku, in sicer dejanskih stroškov proizvodnje, h katerim se doda dejanski znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček, v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe.

(45)

Pri izračunu dampinga ni bilo mogoče uporabiti prodaje družbe TK Corporation v Unijo, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 36, zato so izvozne cene temeljile na njenem izvozu na trge tretjih držav.

(46)

V skladu s členom 2(9) osnovne uredbe je bila uporabljena izvozna cena družbe TK Corporation v druge države, tako da se je prilagodila na raven franko tovarna, pri čemer so se po potrebi upoštevali stroški, med drugim za prevoz, dajatve in davke.

(47)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka, pri čemer sta bili obe na ravni franko tovarna.

(48)

Da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno poštena, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na cene in primerljivost cen. V zvezi s tem so bile narejene prilagoditve za stroške notranjega in čezmorskega prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja ter tozadevne stroške.

(49)

Zaradi razlikovanja med različnimi vrstami zadevnega izdelka je bil v originalni metodologiji kontrolne številke izdelka predviden enajstmestni sistem oznake za zajemanje vrst izdelkov. Pri izračunu dampinga pa se je uporabila nekoliko bolj omejena struktura kontrolne številke izdelka, in sicer sedemmestna. Polji za standardno specifikacijo in kakovost sta se nadomestili s poenostavljenim merilom, pri katerem so se razlikovali izdelki iz ogljikovega jekla in legiranega jekla. In sicer zato, ker se je ugotovilo, da so se uporabljene standardne specifikacije (kot so ANSI ali EN) le malo razlikovale, pri sistemih kakovosti pa se je upošteval uporabljeni standard. Zato je poenostavljeni sistem povečal stopnjo ujemanja pri izračunu dampinga (in škode) za tisoče kontrolnih številk izdelka, ne da bi se izkrivljal rezultat izračuna.

(50)

Družba TK Corporation je od Komisije zahtevala, naj originalni sistem kontrolnih številk izdelka razširi na šestnajstmestnega, vendar je bila ta zahteva zavrnjena, saj je bilo zadevni izdelek s sistemom, ki je bil v uporabi, že mogoče učinkovito razporediti. Prav tako je treba poudariti, da se izračunane meje dampinga (in škode) nedvomno ne bi bistveno spremenile, če bi temeljile na sedem-, enajst- ali šestnajstmestnem sistemu, ker so se povprečne cene, po katerih je družba TK Corporation prodajala izdelke na različnih trgih, precej razlikovale.

(51)

Drugo vprašanje izračuna se je nanašalo na metodo obsega, ki naj bi se uporabila pri izračunu dampinga. Ker se pri evidentiranju količine na računih družbe TK Corporation, v njenih smernicah glede določanja cen za (morebitne) kupce in njenem računovodstvu uporabljajo „kosi“, je trdila, da bi bilo treba kose uporabljati tudi kot mersko enoto pri izračunu. V vprašalniku se je zahtevala količina glede na težo, vendar je družba TK Corporation za nekatere od svojih prodaj navedla kose. Družba TK Corporation je v okviru postopka dopolnitve kose iz navedenih prodaj pretvorila v težo. Komisija se je odločila, da je teža najboljša metodologija, ker:

(52)

Poleg tega je treba poudariti, da se zdi, da se izračunane stopnje dampinga na splošno niso močno spremenile, če so temeljile na kosih, in sicer zaradi precejšnjih razlik, ugotovljenih pri povprečnih cenah, po katerih je družba TK Corporation prodajala izdelke na različnih trgih.

(53)

Po razkritju je družba TK Corporation ponovno predložila pripombo, da bi Komisija morala svoj izračun dampinga opreti na število kosov izdelka in ne težo. Eden od navedenih razlogov je bil, da so podatki o prodaji in stroških družbe TK Corporation izraženi v kosih, kar pomeni, da bi pretvorba podatkov v težo vodila do izkrivljanja pri izračunu stopnje dampinga.

(54)

Kar zadeva primerljivost z industrijo Unije, je družba TK Corporation menila, da Komisija ni izračunala stopnje škode, medtem ko za izračun stopnje dampinga primerjava podatkov o stroških in prodaji industrije Unije ni potrebna. Poleg tega je družba TK Corporation trdila, da se v transakcijah kot mersko enoto uporablja kos in ne kilogram ali tona, kar velja tudi za industrijo Unije.

(55)

Prav tako družba TK Corporation ne razume, zakaj naj bi bilo relevantno, da se pri podatkih carinskih uradov Unije in korejske izvozne statistike uporablja težo.

(56)

Navedene pripombe so bile podrobno analizirane. Najprej je treba opozoriti, da družba TK Corporation ni predložila „alternativnega“ izračuna dampinga na podlagi števila kosov. Družba je sicer trdila, da bi bil „izračun na podlagi števila kosov“ natančnejši, vendar tega dejansko ni dokazala. Komisija ponovno poudarja, da so izračunane stopnje dampinga znatne ter da, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52, ni bilo ugotovljenih večjih razlik med stopnjami dampinga, izračunanimi na podlagi teže, in stopnjami dampinga, izračunanimi na podlagi kosov. Z drugimi besedami, nesporno je, da je stopnja dampinga, ne glede na to, katera metoda je bila uporabljena, znatna. Prav tako je treba spomniti, da je pretvorbo podatkov o prodaji in stroških družbe TK Corporation iz kosov v težo izvedla družba sama, z uporabo lastne metodologije. Poleg tega je na spletni strani družbe na voljo njihov katalog, ki za vsako vrsto fitinga navaja približno težo.

(57)

Transakcije industrije Unije so izražene s težo in v kosih, kot je razvidno iz računov, ki jih je Komisija preverila. Poleg računov se teža uporablja tudi v metodologiji za določitev zmogljivosti, obsega proizvodnje in proizvodnih stroškov – ne samo v Uniji, temveč tudi po svetu in tudi v Koreji. Surovine, ki predstavljajo največji del proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, se kupujejo v tonah. Tudi drugi dejavniki, kot so poraba energije, stroški dela in prevoza, se računajo na podlagi teže. Industrija Unije prav tako določa popust za stranke ob koncu leta na podlagi količine (v tonah), ki jo je stranka kupila, in ne na podlagi števila kosov. Poleg tega je bilo treba v tem pregledu zaradi izteka ukrepa izračunati stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen (za izračun stopenj glej uvodne izjave 98 do 105), zato trditev, da primerjava s korejskimi podatki in podatki industrije Unije ni bila potrebna, kot predlaga trditev, povzeta v uvodni izjavi 54, ni pravilna.

(58)

Statistični podatki iz celega sveta, ki so se zbirali in uporabljali v okviru preiskave, vključno s korejskimi izvoznimi podatki in carinskimi podatki Unije, so izraženi samo v teži. Ti so se med drugim uporabili za analizo korejskega izvoza zadevnega izdelka v Unijo in tretje države. Za določitev deleža družbe TK Corporation pri tem izvozu ter za navzkrižno preverjanje podatkov o obsegu prodaje družbe v Unijo, kakor ga je navedla v vprašalniku, je bilo treba podatke družbe pretvoriti v težo, saj podatkov o korejskem izvozu in carinskih podatkov Unije ne bi bilo možno pretvoriti v kose.

(59)

Nazadnje je treba opozoriti, da je bila tudi v prejšnjih preiskavah (kot je preiskava, ki je privedla do prvotnih ukrepov, in prvi pregled zaradi izteka ukrepa, ki je privedel do veljavnih ukrepov), pa tudi v novejših preiskavah v zvezi z istim izdelkom s poreklom iz Rusije in Turčije, uporabljena metodologija, ki temelji na teži.

(60)

Glede na navedeno Komisija potrjuje, da bi bilo treba trditev, da bi bilo treba izračune izvesti na podlagi števila kosov, zavrniti.

(61)

Tako izračunane stopnje dampinga za družbo TK Corporation so bile 46 % in 27 %, odvisno od izvoznega namembnega kraja.

(62)

Komisija je glede celotne korejske proizvodne in proste zmogljivosti med preiskavo prejela podatke le od družbe TK Corporation in od nobenega drugega korejskega proizvajalca. Komisija se je pri ugotovitvah v zvezi s tem ustrezno sklicevala na člen 18 osnovne uredbe, informacije, ki jih je imela na voljo, pa so bile preverjene informacije, ki ji jih je poslala družba TK Corporation in so se nanašale le na to družbo, ter informacije za vso državo, vključene v zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa.

(63)

Proste zmogljivosti, o katerih je poročala ta družba, so bile ustrezno preverjene. Komisija je z ekstrapoliranjem prostih zmogljivosti, o katerih je poročala družba TK Corporation v obdobju preiskave, na podlagi deleža celotnega korejskega obsega izvoza izračunala, da bi celotne proste zmogljivosti v Koreji znašale vsaj 15 000 ton, kar pomeni okrog 25 % celotne potrošnje Unije. Vendar je glede takega izračuna pomembno navesti, da je obseg proizvodnje v primerjavi s proizvodno zmogljivostjo zelo značilen za vsako posamezno podjetje ter da je družba TK Corporation, čeprav je ena od večjih proizvajalcev podobnega izdelka v Koreji, le ena od mnogih in vsekakor ne prevladujoča. Komisija je zato navzkrižno preverila navedeno ugotovitev z informacijami iz zahtevka.

(64)

Informacije o prosti zmogljivosti iz zahtevka so temeljile na oceni zmogljivosti in podatkih o proizvodnji za vse korejske proizvajalce, ki jih je opredelil vložnik. Za tri največje proizvajalce so se uporabili javno dostopni podatki glede proizvodne zmogljivosti. Za druge (mnogo manjše) korejske proizvajalce taki podatki niso bili javno na voljo, zato je vložnik uporabil druge razumne metode za oceno njihove proizvodne zmogljivosti. Vložnik je nadalje predpostavil določeno raven korejske domače potrošnje in pri oceni proste zmogljivosti upošteval uvoz v Korejo ter izvoz iz nje. Z ustreznimi odbitki pri izračunu proizvodne in proste zmogljivosti se je upoštevala proizvodnja druge vrste izdelkov, ki ne spadajo v področje uporabe izdelka. Vse te informacije so se jasno obravnavale kot popolnejše in odločilnejše od informacij iz uvodne izjave 63. Prejetih ni bilo nobenih stališč, ki bi bila v nasprotju s temi podatki. Na tej podlagi in ob uporabi razpoložljivih dejstev se ocenjuje, da proste zmogljivosti v Koreji znašajo 119 300 ton, kar je enako kot dvakratna velikost trga Unije v obdobju preiskave.

(65)

Opozoriti je treba, da se zadevni izdelek uporablja v glavnem v naftni industriji in industriji zemeljskega plina, gradbeništvu, pri proizvodnji energije, v ladjedelništvu ter industrijskih obratih. Nobeno od dejstev, ki so na voljo, ne kaže na znatno rast ali zmanjšanje teh sektorjev v Koreji, zato se šteje, da je korejski domači trg za zadevni izdelek dokaj stabilen za prihodnja leta in da za korejski zadevni izdelek ne ponuja znatnih možnosti širitve. Glavni izvozni trgi za te industrije poleg Koreje so Unija, ZDA, države Bližnjega Vzhoda in Jugovzhodna Azija. Iz informacij, zbranih v preiskavi, ni bilo razvidno, da bi povpraševanje na katerem koli od navedenih trgov v prihodnje znatno upadlo ali poraslo.

(66)

Stopnja korejskega izvoza v ZDA, države Bližnjega Vzhoda in Jugovzhodno Azijo je že visoka, zato ti trgi nimajo znatnega potenciala rasti za korejsko industrijo. Prav tako je treba opozoriti, da je bil za korejski izvoz v ZDA ugotovljen znaten 46-odstoten damping. Trg Unije, ki je eden od največjih trgov na svetu, bi bil zato v primeru razveljavitve ukrepov privlačen trg za rast, saj korejski proizvajalci izvozniki zaradi veljavnih ukrepov tega trga do zdaj še niso v celoti izkoristili.

(67)

Trg ZDA in trg Unije sta si v smislu velikosti in tržnih razmer podobna. Na obeh trgih obstaja veliko število domačih proizvajalcev in velik tržni delež odpade na uvoz. Preiskava je pokazala, da je povprečna prodajna cena na trgu Unije (ob upoštevanju vse prodaje proizvajalcev Unije ter uvoza v Unijo) 2 600 EUR/tono. Povprečna cena na trgu Unije je torej podobna povprečni ceni, ki jo korejski proizvajalci izvozniki dobijo na trgu ZDA (2 700 EUR/tono), razlika pa je v tem, da v ZDA ni protidampinških ukrepov. Sedanji majhen obseg korejske prodaje v Unijo je torej najverjetneje rezultat veljavnih ukrepov za zadevni izdelek. Spomnimo, da so bile ZDA v obdobju preiskave največji izvozni trg za korejske izvoznike. To dokazuje, da bi bila Unija privlačen trg za korejske izvoznike in da bi bilo, če bi bile dajatve razveljavljene, mogoče pričakovati, da bi trg Unije privabil podobno velike količine izdelkov kot trg ZDA. V obdobju preiskave je korejski zadevni izdelek predstavljal 20–25 % vsega uvoza zadevnega izdelka v ZDA ter 10–15 % tržnega deleža celotnega trga ZDA za zadevni izdelek (natančni podatki niso navedeni zaradi zaupnosti). Povedano drugače, korejski proizvajalci bi v primeru razveljavitve ukrepov najverjetneje uporabili razpoložljivo prosto zmogljivost, kot je opisano v uvodni izjavi 64, za ponoven vstop na trg Unije.

(68)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 39, ni razen ZDA nobenega drugega namembnega kraja za korejske izvoznike, ki bi se v primeru izteka ukrepov lahko zanesljivo uporabil v analizi razvoja trga Unije. Zato se šteje, da združevanje vsega izvoza v namembne kraje, ki niso Unija ali ZDA, v tej analizi ne bi zagotovilo zanesljivih povprečnih cen glede na drugačne okoliščine, ki se uporabljajo za vse te (mnogo manjše) posamezne trge. Ob upoštevanju omejitev te analize, kot je bilo že opisano, in pomanjkanju znatnega potenciala rasti teh „drugih trgov“ v bližnji prihodnosti, se vseeno ne pričakuje, da bi ti trgi pritegnili znaten dodaten uvoz iz Koreje.

(69)

Glede na navedeno je verjetno, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je korejski zadevni izdelek v ZDA in druge tretje države izvažal po dampinških cenah, pri čemer sta stopnji dampinga znašali 46 % oziroma 27 %.

(70)

Poleg tega je bila v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave korejska prosta zmogljivost precejšnja. Če bi bila ta zmogljivost uporabljena pri izvozu v Unijo in za konkuriranje proizvajalcem Unije ali večjim uvoznikom iz tretjih držav na področju cen, je zelo verjetno, da bi bil tak izvoz dampinški.

(71)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Malezije je morala celotna analiza temeljiti na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo iz drugih virov. Komisija je glede tega in v skladu z določbami iz člena 18 osnovne uredbe proučila različne statistične vire. Statistični podatki o uvozu, zbrani v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe („zbirka podatkov iz člena 14(6)“), so zagotovili najboljše razpoložljive informacije za določitev uvoznih količin in cen za trg Unije. Drugi viri, kot je Eurostat, se niso uporabili, ker zadevnega izdelka ni bilo mogoče ločiti od drugih izdelkov, pri katerih se tudi uporablja osemmestna oznaka.

(72)

Zbirka podatkov iz člena 14(6) je pokazala, da na trg Unije ni bilo nobenega uvoza iz Malezije. Zato je bilo ugotovljeno, da se v obdobju preiskave ni nadaljeval damping malezijskega izvoza.

(73)

Komisija je proučila, ali obstaja verjetnost, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno v druge namembne kraje, proizvodno in prosto zmogljivost v Maleziji ter privlačnost trga Unije.

(74)

Ker se zadevni izdelek iz Malezije ni uvažal na trg Unije, je Komisija uporabila podatke druge države. Kot ustrezno državo je obravnavala ZDA, ker je njen trg podobne velikosti kot trg Unije, s številnimi domačimi proizvajalci in tudi velikim deležem uvoza, zaradi česar je ta trg zelo konkurenčen. Poleg tega so ZDA daleč največji namembni kraj za izvoz iz Malezije, ki je v obdobju preiskave pomenil 87 % malezijskega izvoza. Ta pristop je enak pristopu, ki se je uporabil v prejšnji preiskavi za Malezijo ter v oceni „verjetnosti ponovitve škode“.

(75)

Zaradi nesodelovanja malezijskih proizvajalcev izvoznikov je normalna vrednost v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na podatkih iz zahtevka za pregled, tj. ocenjenih proizvodnih stroških, h katerim se doda 6 % za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček, kar je bilo izraženo kot stroški franko tovarna. Zgoraj navedeni odstotek velja za zadržanega. To potrjuje dejstvo, da so dejanski podatki za edino sodelujočo družbo v tem postopku (družbo TK Corporation, Koreja) precej presegali 6 %.

(76)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in zaradi nesodelovanja malezijskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena izračunana z uporabo malezijskih izvoznih cen za zadevni izdelek v ZDA, pridobljenih iz uvozne statistike ZDA.

(77)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka, pri čemer sta bili obe na ravni franko tovarna.

(78)

Da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno poštena, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki so vplivali na cene in primerljivost cen. V zvezi s tem je odstotek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobiček iz uvodne izjave 75 temeljil na ravni franko tovarna ter ni obsegal stroškov notranjega in čezmorskega prevoza, zavarovanja, manipulativnih stroškov, stroškov natovarjanja in tozadevnih stroškov.

(79)

Ob upoštevanju že opisane metodologije, ki se je uporabila tudi pri prvem pregledu zaradi izteka ukrepa, s katerim so se podaljšali ukrepi („veljavni ukrepi“), je bila ugotovljena 57,7-odstotna stopnja dampinga.

(80)

Zaradi nesodelovanja Malezije ni bilo poslanih nobenih informacij glede proizvodne in proste zmogljivosti. Informacije iz zahtevka kažejo, da je celotna obstoječa zmogljivost v Maleziji znašala približno 55 000 ton, prosta zmogljivost pa približno 27 000 ton. Analiza, s katero se je ugotovil navedeni obseg, je upoštevala izključitev proizvodnje (zmogljivosti) drugih izdelkov in se zato šteje za razumno. Malezijska prosta zmogljivost v višini 27 000 ton pomeni okrog 40 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave.

(81)

Kar zadeva razvoj trgov glavne uporabniške industrije po vsem svetu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 65, je trg Unije eden od glavnih trgov za zadevni izdelek, v spisu pa ni informacij, na podlagi katerih bi se potrdilo, da bi v prihodnjih letih povpraševanje na navedenih trgih znatno upadlo ali poraslo.

(82)

V preiskavi se je pokazalo, da so cene proizvajalcev Unije za prodajo na trgu Unije višje od malezijskih izvoznih cen na druge izvozne trge, zlasti na trg ZDA. Dejansko je povprečna cena na trgu Unije 2 600 EUR/tono, medtem ko je iz statističnih podatkov ZDA razvidno, da je povprečna uvozna cena uvoza iz Malezije v ZDA 1 600 EUR/tono. Zato bi bil v primeru razveljavitve ukrepov trg Unije privlačen za malezijske izvoznike. Glede na malezijsko prosto zmogljivost je to izjemno pomembno, opozoriti pa je treba tudi na to, da je trenutno 87 % malezijskega izvoza usmerjenega v ZDA, kjer malezijski proizvajalci izvozniki prodajajo po mnogo nižjih cenah.

(83)

Glede na navedeno je verjetno, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping ponovil. Ugotovljeno je bilo, da se je malezijski zadevni izdelek v ZDA izvažal po dampinških cenah, pri čemer je bila stopnja dampinga 57,7-odstotna.

(84)

Poleg tega je v primerjavi s potrošnjo Unije v obdobju preiskave malezijska prosta zmogljivost precejšnja. Glede na raven cen v Uniji je verjetno, da se bo ta zmogljivost v primeru razveljavitve ukrepov vsaj deloma uporabila za izvoz v Unijo. V navedenem primeru se lahko tudi pričakuje, da se bo velik del izvoza v ZDA preusmeril na trg Unije ob upoštevanju prevladujočih cen na trgu Unije v primerjavi s cenami na trgu ZDA.

(85)

Glede na navedeno, in sicer visoke stopnje dampinga, znatne proste zmogljivosti v zadevnih državah skupaj z njuno veliko izvozno zmogljivostjo ter privlačnost trga Unije v smislu cen in velikosti, se lahko sklene, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov dampinški uvoz iz Republike Koreje in Malezije v Unijo ponovil.

(86)

V industriji Unije se niso zgodile večje strukturne spremembe v primerjavi s položajem, opisanim v Uredbi Sveta (ES) št. 1001/2008 iz uvodne izjave 3. V obdobju preiskave je podoben izdelek proizvajalo 22 znanih proizvajalcev v Uniji. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(87)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je znašala približno 57 736 ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih dejstev glede industrije Unije, kot so preverjeni podatki vzorčenih družb in podatki, ki jih je poslal vložnik.

(88)

Vzorčeni družbi/koncern v preiskavi predstavljata 49 % proizvodnje Unije in 45 % prodaje Unije (glej uvodno izjavo 15). Torej so podatki iz vzorca reprezentativni za položaj industrije Unije.

(89)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, kar je temeljilo na podatkih, ki jih je poslal vložnik, in (ii) uvoza iz tretjih držav, kar je temeljilo na zbirki podatkov iz člena 14(6).

(90)

Potrošnja Unije se je gibala, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v metričnih tonah)

(91)

V letu 2011 se je v primerjavi z ravnjo iz leta 2010 potrošnja povečala za 12 %. Znova je upadla leta 2012, vendar je ostala nad stopnjo iz leta 2010 (6-odstotno povečanje). Med letom 2010 in obdobjem preiskave se je potrošnja Unije povečala za 8 %.

(92)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6). Tržni delež uvoza je določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) in podatkov, ki jih je poslal vložnik.

(93)

Uvoz v Unijo iz Republike Koreje se je gibal, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(94)

V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz Republike Koreje v primerjavi s celotno potrošnjo Unije zelo nizek. V obdobju preiskave je obseg nadalje upadel na 18 ton. Ravni uvoza so bile tako nizke vse od uvedbe prvotnih ukrepov v letu 2002, torej se lahko predpostavlja, da gre za posledico veljavnih protidampinških ukrepov.

(95)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6). Tržni delež uvoza je določila na podlagi podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) in podatkov, ki jih je poslal vložnik.

(96)

Uvoz v Unijo iz Malezije se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(97)

V obravnavanem obdobju je bil obseg uvoza iz Malezije v primerjavi s celotno potrošnjo Unije zelo nizek. Največji obseg (vendar še vedno zelo nizek) je bil leta 2010 (19,4 tone), toda od leta 2010 se je uvoz praktično ustavil. Raven uvoza se je od uvedbe prvotnih ukrepov v letu 2002 spreminjala, vendar ni nikoli dosegla ravni iz časa pred uvedbo ukrepov. Torej se lahko predvideva, da je zelo nizka raven uvoza od uvedbe prvotnih ukrepov v letu 2002 posledica veljavnih protidampinških ukrepov.

(98)

V obdobju preiskave je družba, ki je sodelovala v preiskavi (TK Corporation), zelo malo uvažala v Unijo, in sicer znatno pod cenami industrije Unije na ravni cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF). Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 32, se vzbujajo dvomi glede tega, ali so ti izdelki dejansko vstopili na carinsko območje Unije.

(99)

Vseeno pa je celoten uvoz iz Koreje v Unijo zelo nizek, glej uvodno izjavo 32, saj pomeni le 0,03 % tržnega deleža Unije (glej preglednico 2). Pri določanju nelojalnega nižanja prodajnih cen, pri čemer so se upoštevali zelo omejen uvoz iz Republike Koreje v Unijo in najrazličnejše vrste izdelkov, ni bilo mogoče uporabiti cen tega uvoza.

(100)

Zato je Komisija pri določanju nelojalnega nižanja prodajnih cen, če bi korejske družbe Uniji prodajale po teh cenah, kot približek uporabila izvozne cene iz Koreje v ZDA in druge države.

(101)

Ker je izvoz družbe TK Corporation po vsem svetu pomenil približno 25–40 % vsega izvoza zadevnega izdelka Republike Koreje, se je ta prodaja štela kot reprezentativna za korejski izvoz. Pri primerjavi so bile torej uporabljene te cene. Komisija je izvozne cene prilagodila navzgor, da je upoštevala dajatev, stroške natovarjanja in manipulativne stroške.

(102)

Tako ugotovljena stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen je v ZDA 17 %, drugod po svetu pa 10 %.

(103)

V preiskavi ni sodelovala nobena malezijska družba. Na podlagi statističnih podatkov iz zbirke podatkov iz člena 14(6) je bil uvoz v Unijo v obdobju preiskave zanemarljiv (glej preglednico 3). Pri določanju nelojalnega nižanja prodajnih cen, pri čemer so se upoštevali zelo omejen uvoz iz Malezije in najrazličnejše vrste izdelkov, ni bilo mogoče uporabiti cen tega uvoza.

(104)

Zato je Komisija pri določanju nelojalnega nižanja prodajnih cen uporabila enako metodologijo kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer tako da je primerjala malezijske izvozne cene v ZDA s prodajnimi cenami na trgu Unije. Komisija je izvozno ceno prilagodila, da je upoštevala dajatev, stroške natovarjanja in manipulativne stroške.

(105)

Tako ugotovljena stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen za ZDA je 34 %. Komisija je tudi primerjala prodajne cene iz Malezije v druge države, stopnja nelojalno znižanih prodajnih cen za te prodaje pa je znašala 28 %.

(106)

V spodnji preglednici so prikazani razvoj obsega in tržnega deleža uvoza v Unijo iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ter povprečna cena tega uvoza.

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(107)

Tržni delež uvoza s poreklom iz tretjih držav, ki niso zadevne države, je znašal 31 % celotne potrošnje EU v obdobju preiskave. Največji je tržni delež uvoza iz Ljudske republike Kitajske, in sicer 11 % celotne potrošnje Unije. Drugi znatnejši uvoz v obdobju preiskave je izhajal iz Tajske (4 % trga Unije), Vietnama (3 % trga Unije) in Saudove Arabije (od tega, da v letu 2010 ni bilo nobenega uvoza, do 4-odstotnega tržnega deleža v obdobju preiskave).

(108)

Cene za vstop tega uvoza v Unijo so bile v primerjavi s povprečnimi cenami industrije Unije sorazmerno nizke, še zlasti za uvoz iz Ljudske republike Kitajske. Kljub 58,6-odstotnim protidampinškim dajatvam na uvoz iz te države, je povprečna cena uvoza s Kitajske nižja od domače cene Unije (glej preglednico 4).

(109)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(110)

Komisija je za analizo škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz zahtevka za pregled in statističnih podatkov. Podatki se nanašajo na vse znane proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Unije. Ugotovljeno je bilo, da sta za gospodarski položaj industrije Unije reprezentativna oba sklopa podatkov.

(111)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlovanje, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(112)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. Podatki, ki se nanašajo na mikroekonomske kazalnike, temeljijo le na preverjenih podatkih dveh vzorčenih družb ali koncerna. Da bi se ohranila zaupna narava teh podatkov, so navedeni le v obliki indeksov ali razponov.

(113)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(114)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje povečal za 20 %. Ker se je potrošnja Unije v istem obdobju povečala le za 8 %, je bil preostali del proizvodnje izvožen.

(115)

Zdi se, da je bila izkoriščenost zmogljivosti v obdobju preiskave nizka (32 %). Sporočena zmogljivost iz zgornje preglednice je v skladu z običajno prakso te industrije in metodo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah, temeljila na teoretični največji zmogljivosti na podlagi treh izmen na dan, 6 dni na teden in 48 tednov na leto. Vendar industrija dejansko deluje na podlagi dveh izmen na dan, 5 dni na teden in 48 tednov na leto. Zato ni nujno, da sporočena zmogljivost izraža dejansko zmogljivost v obdobju preiskave.

(116)

V obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti nekoliko povečala. 20-odstotno povečanje izkoriščenosti zmogljivosti izraža povečanje obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju.

(117)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(118)

Obseg prodaje na trgu Unije se je v letu 2011 v primerjavi z obsegom prodaje iz leta 2010 povečal za 14 %. Količina prodaje je nato upadla na 41 350 ton, kar pomeni 9-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju.

(119)

Tržni delež industrije Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ostal bolj ali manj stabilen.

(120)

Skladno z zmerno rastjo potrošnje Unije v obravnavanem obdobju (+ 8 %) se je prodaja proizvajalcev Unije povečala za 9 %.

(121)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(122)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju postopoma zmanjšalo za 10 %. Skupaj s povečanjem proizvodnje se je posledično med letom 2010 in obdobjem preiskave za 34 % povečala produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjene s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto.

(123)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(124)

V obravnavanem obdobju so se prodajne cene v Uniji zmanjšale za 6 %. Medtem ko so cene med letoma 2010 in 2012 ostale razmeroma stabilne, so se najbolj znižale med letom 2011 in obdobjem preiskave.

(125)

Ker so stalni stroški pomemben del proizvodnje, je 20-odstotno povečanje proizvodnje v obdobju preiskave povzročilo znižanje stroškov proizvodnje na enoto. Ustrezno se je znižala povprečna prodajna cena na enoto.

(126)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(127)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečevali. Med letom 2010 in obdobjem preiskave so se povprečni stroški dela na zaposlenega povečali za 10 %.

(128)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 10

Zaloge

(129)

Končne zaloge so se v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 najprej zmanjšale za 7 %, nato pa v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2010 povečale za 11 %. V primerjavi z ravnjo proizvodnje so se končne zaloge med letom 2010 in obdobjem preiskave zmanjšale za 13 %.

(130)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(131)

Komisija je določila dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje.

(132)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju utrpela precejšnje izgube. V letu 2010 je industrija zabeležila – 20/– 15 – odstotno izgubo. Med letom 2010 in obdobjem preiskave so se izgube zmanjšale za 33 %, vendar je bil v obdobju preiskave rezultat še vedno negativen, tj. – 14 %/– 9 %. Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V letu 2010 je bil denarni tok pozitiven. V letu 2011 pa je nenadoma upadel in dosegel negativne vrednosti, negativen je ostal tudi v obdobju preiskave.

(133)

Naložbe so se povečevale. V letu 2011 so se v primerjavi z letom 2010 povečale za 15 %, v letu 2012 za 12 %, v obdobju preiskave pa so za 5 % presegale raven iz leta 2010.

(134)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V letu 2010 je znašala – 25 %/– 20 %, nato se je zmanjšala na približno – 45 %/– 40 % in na tej ravni ostala tudi v obdobju preiskave.

(135)

Višine stopnje dampinga ni mogoče oceniti, ker se je uvoz iz zadevnih držav znatno zmanjšal in je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv (glej preglednici 2 in 3). Toda glede na oceno iz uvodnih izjav 136 do 144 je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije še vedno šibka in ranljiva.

(136)

Svet je v Uredbi (ES) št. 1001/2008 ugotovil, da je zaradi protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Republike Koreje in Malezije, uvedenih leta 2002, industrija Unije delno okrevala. (Pozitivni) razvoj v obdobju, ki se je obravnavalo v prejšnjem pregledu (januar 2002 do junij 2007), je bil večinoma posledica povečanja povpraševanja v letih 2007 in 2008.

(137)

Vendar se je položaj industrije Unije po letu 2008 (v primerjavi s položajem v letih 2007 in 2008) znatno poslabšal. Ta razvoj je bil večinoma posledica upada povpraševanja po letu 2008.

(138)

Nekateri kazalniki kažejo, da je bil razvoj od leta 2010 pozitiven. Na primer proizvodnja Unije se je med letom 2010 in obdobjem preiskave povečala za 20 %. Delni vzrok za to povečanje je povečanje potrošnje v Uniji, ki se je v istem obdobju povečala za 8 %. Zaradi povečanja proizvodnje je bila boljša izkoriščenost zmogljivosti, ki se je povečala za več kot 20 %. Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 9 %, kar ustreza povečanju potrošnje Unije, pri čemer pa je tržni delež družb Unije ostal enak. Kot posledica 10-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih se je povečala tudi produktivnost (za 34 %).

(139)

Izkoriščenost zmogljivosti pa je bila nizka. To se deloma pojasnjuje z dejstvom, da naj bi se obstoječa infrastruktura uporabljala v treh izmenah na dan 6 dni na teden, čemur je ustrezal izračun največje zmogljivosti. Vendar je v obravnavanem obdobju industrija Unije delala le v dveh izmenah na dan 5 dni na teden.

(140)

Zaradi pomembnega deleža stalnih stroškov v proizvodnji je imela industrija Unije v obravnavanem obdobju precejšnje izgube. Kljub 30-odstotnemu izboljšanju finančnih rezultatov med letom 2010 in obdobjem preiskave, so bile izgube v obdobju preiskave še vedno precejšnje (gibale so se v razponu med – 14 % in – 9 %).

(141)

Te velike izgube skupaj s precejšnjim negativnim denarnim tokom so pomembni kazalniki ranljivega položaja industrije Unije.

(142)

Z Uredbo Sveta (EU) št. 78/2013, s katero so bili uvedeni protidampinški ukrepi za uvoz zadevnega izdelka iz Rusije in Turčije, se je ugotovilo, da je gospodarski položaj Unije ranljiv in slab. Obdobje, ki se je proučevalo v navedeni preiskavi, je trajalo od januarja 2008 do septembra 2011 in se deloma prekriva z obdobjem, obravnavanim v sedanji preiskavi (14).

(143)

Zdi se, da so imeli ukrepi, sprejeti z navedeno uredbo, pozitiven učinek, saj več kazalnikov škode (npr. proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, dobičkonosnost, produktivnost in potrošnja) kaže pozitivno gibanje. Vendar, kot je razvidno iz sedanje preiskave, industrija Unije še ni povsem okrevala od preteklega dampinga.

(144)

Zato Komisija ugotavlja, da je industrija Unije še vedno v ranljivem položaju in v nekaterih pogledih daleč od pričakovanih ravni, ki bi jih lahko dosegla, če bi popolnoma okrevala od škode, ugotovljene v prejšnjih preiskavah.

(145)

Komisija je v uvodni izjavi 85 ugotovila, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponovitev dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(146)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije ranljiva. Čeprav se je položaj v obdobju preiskave nekoliko izboljšal, industrija Unije v obravnavanem obdobju nikoli ni dosegla dobička.

(147)

Zato bi vsaka ponovitev dampinškega uvoza iz zadevnih držav nadalje poslabšala negotov položaj industrije Unije. Pri tem uvozu bi lahko prišlo do prevzema tržnega deleža industrije Unije na trgu Unije. Zaradi tega bi lahko industrija Unije dosegla celo nižjo izkoriščenost zmogljivosti, kar je eden od bistvenih elementov, ki prispevajo k negativnim rezultatom industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(148)

Vsaka ponovitev dampinškega uvoza bi še povečala pritisk na cene industrije Unije in bi tako prispevala k dodatnemu poslabšanju finančnih rezultatov industrije Unije.

(149)

Komisija zato ugotavlja, da bi odprava ukrepov proti Republiki Koreji in Maleziji po vsej verjetnosti povzročila ponovitev dampinškega uvoza iz teh držav, kar bi znižalo cene industrije Unije, obseg prodaje in tržni delež ter poslabšanje njenega gospodarskega položaja. Odprava ukrepov proti Republiki Koreji in Maleziji bi zato verjetno povzročila ponovitev škode zaradi verjetnega poslabšanja že tako slabega gospodarskega položaja, v katerem se trenutno nahaja industrija Unije.

(150)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov proti Republiki Koreji in Maleziji v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani vsi s tem povezani različni interesi, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, trgovcev na debelo in uporabnikov.

(151)

Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(152)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Ker je ta preiskava pregled in ker ukrepi veljajo že od leta 2002, analiza s tem omogoča, da se oceni kakršen koli nepotreben negativni učinek trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(153)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub sklepom o ponovitvi dampinga in verjetnosti ponovnega pojava škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev sedanjih ukrepov ni v interesu Unije.

(154)

Čeprav so veljavni protidampinški ukrepi preprečevali dampinški uvoz na trg Unije, je industrija Unije še vedno šibka, kot so potrdila negativna gibanja nekaterih ključnih kazalnikov škode.

(155)

Verjetno je, da bi se ob prenehanju veljavnosti ukrepov zaradi verjetnega pritoka velikih količin dampinškega uvoza iz zadevnih držav škoda ponovila. Ta pritok bi med drugim verjetno povzročil izgubo tržnega deleža, znižanje prodajnih cen, zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti in na splošno resno poslabšanje finančnega položaja industrije Unije.

(156)

Komisija zato ugotavlja, da ohranitev protidampinških ukrepov proti Republiki Koreji in Maleziji ne bi bila v nasprotju z interesom industrije Unije.

(157)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da učinek uvedbe ukrepov ni resneje negativno vplival na položaj uvoznikov in uporabnikov v Uniji. Pri sedanji preiskavi ni sodeloval noben uvoznik ali uporabnik. Glede na to, da ni dokazov o bistvenem vplivu veljavnih ukrepov na obe skupini, je mogoče skleniti, da nadaljevanje ukrepov ne bo znatno negativno vplivalo na uvoznike in uporabnike Unije.

(158)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nakazovali, da uvedba ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje in Malezije ni v interesu Unije.

(159)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Koreje in Malezije ohraniti.

(160)

Vendar se globalni položaj industrije Unije, kot je prikazano s to preiskavo, postopoma izboljšuje in zdi se, da je imela uvedba dokončnih protidampinških ukrepov proti uvozu istega izdelka iz Rusije in Turčije v letu 2013 (glej uvodno izjavo 5) dodatni pozitivni učinek na položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 143. Zato je bilo ocenjeno, da z upoštevanjem celovite analize škode in verjetnega razvoja trga ob veljavnih ukrepih morda zadostuje krajše obdobje od petih let, da industrija Unije dokončno gospodarsko in finančno okreva.

(161)

Poleg tega se položaj industrije Unije in analiza škode ne moreta ocenjevati le ob upoštevanju (potencialnega) uvoza zadevnega izdelka iz Republike Koreje in Malezije – na položaj Unije vpliva drug uvoz in ukrepi proti temu uvozu, kot so zlasti prej navedeni ukrepi proti Rusiji in Turčiji.

(162)

Zato glede na posebne okoliščine te zadeve velja, da se ukrepi izjemoma ne bi smeli podaljšati za celotno petletno obdobje, kot je določeno v osnovni uredbi, temveč bi se morali izteči hkrati z dokončnimi ukrepi za uvoz iz Turčije in zlasti Rusije. S takim usklajevanjem trajanja ukrepov bi bilo tudi mogoče celovito in skladno proučiti učinke morebitnih dampinških praks na industrijo Unije, če bi bil tak pregled v prihodnje potreben.

(163)

Ti trenutno veljavni ukrepi proti uvozu zadevnega izdelka iz Rusije in Turčije naj bi se iztekli 29. januarja 2018. Skladno s tem bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Koreje in Malezije ustrezno uskladiti, tako da bi se ti ukrepi iztekli na isti dan.

(164)

Odbor za zaščito interesov industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje Evropske unije se strinja, da bi predlagani datum izteka veljavnosti omogočil, da se v prihodnje izvede skupni postopek pregleda, če bi se ta zahteval, s čimer bi se izvedla celovita analiza dampinga in škode za uvoz iz več držav. Odbor je hkrati trdil, da se je po OPP skupni uvoz zadevnega izdelka iz vseh držav znatno povečal, medtem ko se je povprečna cena tega uvoza močno zmanjšala. Ta razvoj po OPP je domnevno povzročil poslabšanje položaja industrije Unije, s čimer naj pogoji za uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov za obdobje, krajše od pet let, ne bi bili več prisotni.

(165)

Komisija ugotavlja, da ugotovitev o domnevnem razvoju po OPP (tj. povečan uvoz po znižanih cenah) temelji na podlagi javno dostopnih podatkov Eurostata, ki vključujejo vrste izdelkov, ki niso zajeti v sedanji preiskavi. Vendar pa iz statističnih podatkov o uvozu po OPP, ki so na voljo Komisiji in ki se nanašajo samo na zadevni izdelek, izhaja, da se je uvoz po OPP zmanjšal za 10–15 %, hkrati pa se je znižala tudi povprečna cena tega uvoza (15–20 %). Ker v zvezi s tem niso bili predloženi nobeni drugi dokazi glede položaja industrije Unije, je Komisija mnenja, da razvoj uvoza zadevnega izdelka po OPP še ne pomeni, da so ugotovitve Komisije glede ustreznega obdobja za uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov nične (glej uvodne izjave 160 do 163). Ta trditev se zato zavrne.

(166)

Zato, in glede na ugotovitve v zvezi z verjetnostjo ponovitve dampinga in škode, iz tega sledi, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki veljajo za uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Republike Koreje in Malezije, ohranjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1001/2008, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 363/2010, ohraniti do 29. januarja 2018.

(167)

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/38

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/40

(1)

Oddelek 3 poglavja III Uredbe Komisije (ES) št. 1187/2009 (2) določa postopek za dodeljevanje izvoznih dovoljenj za izvoz nekaterih mlečnih izdelkov v Dominikansko republiko v okviru kvote, odprte za navedeno državo.

(2)

Člen 29 Uredbe (ES) št. 1187/2009 določa možnost za nosilce dejavnosti, da vložijo zahtevke za dovoljenja od 1. do 10. novembra, če so po obdobju za vložitev zahtevkov za dovoljenja, kot je navedeno v prvem odstavku navedenega člena, količine na podlagi kvote še vedno na voljo. Člen 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 649/2014 (3) določa, da je celotna preostala količina za kvotno leto 2014/2015 12 358 ton.

(3)

Zahtevki, vloženi med 1. in 10. novembrom 2014 za preostalo obdobje za tekoče kvotno leto 2014/2015, zajemajo količine, ki so manjše od razpoložljivih količin. Zato je primerno v skladu s četrtim pododstavkom člena 31(3) Uredbe (ES) št. 1187/2009 dodeliti preostalo količino. Izvozna dovoljenja za navedeno preostalo količino se lahko izdajo, če je zadevni nosilec dejavnosti pristojni organ obvestil o sprejeti dodatni količini in če je zainteresirani nosilec dejavnosti položil ustrezno varščino –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/42

(1)

Člen 15(7) Protokola št. 3 k Začasnemu evro-mediteranskemu sporazumu o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) v korist Palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 1/2009 Skupnega odbora ES-PLO z dne 24. junija 2009 (2), pod določenimi pogoji omogoča povračilo ali delno oprostitev plačila carin ali dajatev z enakim učinkom do 31. decembra 2009.

(2)

Leta 2010 je Komisija na prošnjo PLO predlagala podaljšanje obdobja uporabljanja člena 15 Protokola št. 3 k Sporazumu do 31. decembra 2012. Vendar Skupni odbor EU-PLO ni nikoli sprejel te odločitve.

(3)

Zaradi zagotovitve jasnosti, dolgoročne gospodarske predvidljivosti in pravne varnosti za gospodarske subjekte ter da se upošteva tudi obdobje, zajeto s predlogom Komisije, sta se pogodbenici dogovorili o podaljšanju obdobja uporabljanja člena 15(7) Protokola št. 3 k Sporazumu za šest let, z učinkom od 1. januarja 2010.

(4)

Zato bi bilo treba Protokol št. 3 k Sporazumu ustrezno spremeniti.

(5)

Ker se je člen 15(7) Protokola št. 3 k Sporazumu z 31. decembrom 2009 prenehal uporabljati, bi se moral ta sklep začeti uporabljati s 1. januarjem 2010 –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/44

(1)

Člen 15(7) Protokola št. 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Arabsko republiko Egipt na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 1/2010 Pridružitvenega sveta EU-Egipt z dne 3. avgusta 2010 (2), pod določenimi pogoji omogoča povračilo ali delno oprostitev plačila carin ali dajatev z enakim učinkom do 31. decembra 2012.

(2)

Zaradi zagotovitve jasnosti, dolgoročne gospodarske predvidljivosti in pravne varnosti za gospodarske subjekte sta se pogodbenici dogovorili o podaljšanju obdobja uporabljanja določb člena 15(7) Protokola št. 4 k Sporazumu za tri leta, z učinkom od 1. januarja 2013.

(3)

Zato bi bilo treba Protokol št. 4 k Sporazumu ustrezno spremeniti.

(4)

Ker so se določbe člena 15(7) Protokola št. 4 k Sporazumu z 31. decembrom 2012 prenehale uporabljati, bi se moral ta sklep začeti uporabljati s 1. januarjem 2013 –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/45

(1)

Člen 15(7) Protokola št. 4 k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (1) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), kakor je bil spremenjen s Sklepom št. 1/2010 Pridružitvenega sveta EU-Maroko z dne 23. avgusta 2010 (2), pod določenimi pogoji omogoča povračilo ali delno oprostitev plačila carin ali dajatev z enakim učinkom do 31. decembra 2012.

(2)

Zaradi zagotovitve jasnosti, dolgoročne gospodarske predvidljivosti in pravne varnosti za gospodarske subjekte sta se pogodbenici dogovorili o podaljšanju obdobja uporabljanja določb člena 15(7) Protokola št. 4 k Sporazumu za tri leta, z učinkom od 1. januarja 2013.

(3)

Zato bi bilo treba Protokol št. 4 k Sporazumu ustrezno spremeniti.

(4)

Ker so se določbe člena 15(7) Protokola št. 4 k Sporazumu z 31. decembrom 2012 prenehale uporabljati, bi se moral ta sklep začeti uporabljati s 1. januarjem 2013 –

3.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/46