15.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 154/1

SKLEPA SVETA 2012/308/SZVP

z dne 26. aprila 2012

o pristopu Evropske unije k Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 37 v povezavi s členom 31(1) te pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 209 in 212 te pogodbe v povezavi s členom 218(6)(a) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe,

ob upoštevanju skupnega predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Republika Indonezija, Malezija, Republika Filipini, Republika Singapur in Kraljevina Tajska so 24. februarja 1976 podpisale Pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Od dneva podpisa so Pogodbo podpisale tudi naslednje države: Država Brunej, Kraljevina Kambodža, Laoška ljudska demokratična republika, Burma/ Mjanmar, Socialistična republika Vietnam, Neodvisna država Papua Nova Gvineja, Ljudska republika Kitajska, Republika Indija, Japonska, Islamska republika Pakistan, Republika Koreja, Ruska federacija, Nova Zelandija, Mongolija, Avstralska zveza, Francoska republika, Demokratična republika Vzhodni Timor, Ljudska republika Bangladeš, Demokratična socialistična republika Šrilanka, Demokratična ljudska republika Koreja, Združene države Amerike, Republika Turčija in Kanada.

(2)	Pogodba je namenjena podpiranju miru, stabilnosti in sodelovanja v regiji. Zato poziva k mirni rešitvi sporov, ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov in okrepitvi varnosti v jugovzhodni Aziji. Pravila in načela iz Pogodbe ustrezajo ciljem skupne zunanje in varnostne politike Unije.

(3)

Poleg tega je v Pogodbi določena krepitev sodelovanja na gospodarskem, trgovinskem, družbenem, tehničnem in znanstvenem področju, pa tudi pospešitev gospodarske rasti v regiji s spodbujanjem obsežnejše uporabe kmetijstva in industrij narodov jugovzhodne Azije, razširitev njihove trgovine in izboljšanje njihove gospodarske infrastrukture. Pogodba na ta način spodbuja sodelovanje z državami v razvoju te regije, pa tudi gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje z drugimi državami te regije.

(4)	Svet je na svojem zasedanju 4. in 5. decembra 2006 pooblastil predsedstvo in Komisijo za pogajanja o pristopu Unije in Evropske skupnosti k Pogodbi.

(5)	Unija in Evropska skupnost sta s pismom z dne 7. decembra 2006 obvestili Kambodžo kot koordinatorico združenja ASEAN za odnose z EU o svoji odločitvi za vložitev prošnje za pristop k Pogodbi, pod pogojem, da se upoštevajo razumevanja, izražena v pismu.

(6)	Tajska, tedanja predsedujoča združenju ASEAN, je 28. maja 2009 izrazila soglasje vseh držav jugovzhodne Azije k pristopu Unije in Evropske skupnosti k Pogodbi, pod pogojem, da začne veljati Tretji protokol k Pogodbi.

(7)	Tretji protokol k Pogodbi, ki je bil podpisan 23. julija 2010, ureja pristop regionalnih organizacij k Pogodbi.

(8)	Unija naj bi torej pristopila k Pogodbi po začetku veljavnosti Tretjega protokola k Pogodbi –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Pristop Unije k Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji se odobri v imenu Unije.

Besedila Pogodbe in treh protokolov o njeni spremembi ter listine o pristopu Unije k Pogodbi so priložena temu sklepu.

Člen 2

Svet pooblasti visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, da v imenu Evropske unije podpiše in deponira listino o pristopu k Pogodbi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Luxembourgu, 26. aprila 2012

Za Svet

Predsednik

M. BØDSKOV

PREVOD

Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji

Indonezija, 24. februarja 1976

Visoke pogodbenice:

ZAVEDAJOČ SE obstoječih zgodovinskih, zemljepisnih in kulturnih vezi, ki so povezale njihove narode,

V ŽELJI spodbujati mir in stabilnost v regiji z uveljavljanjem spoštovanja pravičnosti in pravne države ter krepitvijo regionalne vzdržljivosti v njihovih medsebojnih odnosih,

V ŽELJI krepiti mir, prijateljstvo in skupno sodelovanje pri reševanju zadev, ki vplivajo na jugovzhodno Azijo, v skladu z duhom in načeli Ustanovne listine Združenih narodov, desetih načel, sprejetih na azijsko-afriški konferenci v Bandungu 25. aprila 1955, izjave Združenja držav jugovzhodne Azije, podpisane v Bangkoku 8. avgusta 1967, ter izjave, podpisane v Kuala Lumpurju 27. novembra 1971,

V PREPRIČANJU, da bi moralo reševanje nesoglasij ali sporov med njihovimi državami temeljiti na racionalnih, učinkovitih in dovolj prožnih postopkih, pri čemer bi se bilo treba izogniti negativni naravnanosti, ki bi lahko ogrozila ali ovirala sodelovanje,

V PREPRIČANJU o potrebi po sodelovanju z vsemi miroljubnimi narodi v jugovzhodni Aziji in zunaj nje za spodbujanje svetovnega miru, stabilnosti in sožitja,

SVEČANO SOGLAŠAJO s sklenitvijo Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, kot je določeno v nadaljevanju:

1.1.1.1 POGLAVJE I: NAMEN IN NAČELA

Člen 1

Namen te pogodbe je spodbujati trajen mir, prijateljstvo in sodelovanje med narodi visokih pogodbenic, kar bo prispevalo k njihovi moči, solidarnosti in tesnejšim odnosom.

Člen 2

Visoke pogodbenice se v medsebojnih odnosih ravnajo po naslednjih temeljnih načelih:

(a)	medsebojno spoštovanje neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti, ozemeljske celovitosti in nacionalne identitete vseh narodov;

(b)	pravica vsake države do nacionalnega obstoja brez zunanjega vmešavanja, prevratov ali prisile;

(c)	nevmešavanje v notranje zadeve drugih pogodbenic;

(d)	mirno reševanje nesoglasij ali sporov;

(e)	odpoved grožnjam ali uporabi sile;

(f)	učinkovito medsebojno sodelovanje.

1.1.1.2 POGLAVJE II: PRIJATELJSTVO

Člen 3

Visoke pogodbenice si ob uresničevanju ciljev te pogodbe prizadevajo za razvoj in okrepitev tradicionalnih, kulturnih ter zgodovinskih prijateljskih vezi, dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja, ki jih povezujejo, ter v dobri veri izpolnjujejo obveznosti, ki so jih po tej pogodbi prevzele. Za boljše medsebojno razumevanje visoke pogodbenice spodbujajo in omogočajo navezovanje stikov in odnosov med svojimi narodi.

1.1.1.3 POGLAVJE III: SODELOVANJE

Člen 4

Visoke pogodbenice spodbujajo dejavno sodelovanje na gospodarskem, družbenem, tehničnem, znanstvenem in administrativnem področju, pa tudi v zadevah, ki se navezujejo na skupne ideale in želje po mednarodnem miru in stabilnosti v regiji, ter vseh drugih zadevah v skupnem interesu.

Člen 5

Visoke pogodbenice si za namene iz člena 4 večstransko in dvostransko kar najbolj prizadevajo, in sicer na podlagi enakopravnosti, nediskriminacije in skupne koristi.

Člen 6

Visoke pogodbenice sodelujejo pri pospeševanju gospodarske rasti v regiji, da bi okrepile temelje za uspešno in mirno skupnost narodov v jugovzhodni Aziji. V ta namen spodbujajo obsežnejšo uporabo kmetijstva in industrij, razširitev trgovine in izboljšanje gospodarske infrastrukture za skupno korist vseh svojih narodov. V tem okviru še naprej na vse možne načine tesno in plodno sodelujejo z drugimi državami, pa tudi z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami zunaj regije.

Člen 7

Visoke pogodbenice krepijo gospodarsko sodelovanje, da bi dosegle socialno pravičnost in povišale življenjski standard narodov v regiji. V ta namen sprejmejo ustrezne regionalne strategije za razvoj gospodarstva in vzajemno pomoč.

Člen 8

Visoke pogodbenice si prizadevajo za kar najtesnejše sodelovanje v čim širšem obsegu ter si poskušajo medsebojno pomagati v obliki zmogljivosti za usposabljanje in raziskave na družbenem, kulturnem, tehničnem, znanstvenem in administrativnem področju.

Člen 9

Visoke pogodbenice si prizadevajo za tesnejše sodelovanje pri vzpostavljanju miru, sožitja in stabilnosti v regiji. V ta namen visoke pogodbenice ohranjajo redne medsebojne stike in posvetovanja o mednarodnih in regionalnih zadevah, da bi uskladile svoja stališča, ukrepe in politike.

Člen 10

Nobena visoka pogodbenica na noben način in v nobeni obliki ne sodeluje v nobenih dejavnostih, ki lahko ogrozijo politično in gospodarsko stabilnost, suverenost ali ozemeljsko celovitost druge visoke pogodbenice.

Člen 11

Visoke pogodbenice si prizadevajo okrepiti svojo nacionalno vzdržljivost na političnem, gospodarskem, družbeno-kulturnem in varnostnem področju v skladu z lastnimi ideali in željami, brez zunanjega vmešavanja ter notranjih prevratov, da bi ohranile lastno nacionalno identiteto.

Člen 12

Visoke pogodbenice se v svojih prizadevanjih za regionalno blaginjo in varnost zavzemajo za sodelovanje na vseh področjih za spodbujanje regionalne vzdržljivosti, ki se opira na načela samozavesti, samozaupanja, medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in solidarnosti, kar bo temelj za močno in uspešno skupnost narodov v jugovzhodni Aziji.

1.1.1.4 POGLAVJE IV: MIRNO REŠEVANJE SPOROV

Člen 13

Visoke pogodbenice odločno in v dobri veri preprečujejo morebitne spore. V primeru sporov o zadevah, ki jih neposredno zadevajo, zlasti sporov, ki bi lahko skalili mir in sožitje v regiji, se vzdržijo groženj in uporabe sile ter vedno rešujejo tovrstne medsebojne spore z mirnimi pogajanji.

Člen 14

Visoke pogodbenice za reševanje sporov v okviru regionalnih procesov ustanovijo visoki svet kot stalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki vseh visokih pogodbenic na ministrski ravni, da se seznani z obstojem sporov ali razmer, ki bi lahko skalile mir in sožitje v regiji.

Člen 15

Če z neposrednimi pogajanji ni dosežena rešitev, se visoki svet seznani s sporom ali razmerami in strankam v sporu priporoči ustrezne oblike poravnave, kot so dobre usluge, mediacija, preiskava ali sprava. Visoki svet pa lahko tudi ponudi svoje dobre usluge ali se v dogovoru s strankami v sporu določi za mediacijski, preiskovalni ali spravni odbor. Visoki svet po potrebi priporoči ustrezne ukrepe za preprečitev zaostritve spora ali razmer.

Člen 16

Predhodne določbe tega poglavja se ne uporabijo za rešitev spora, razen če se stranke v sporu strinjajo z njihovo uporabo v zadevnem sporu. Vendar to ne preprečuje drugim visokim pogodbenicam, ki niso udeležene v sporu, da ponudijo vso mogočo pomoč za rešitev zadevnega spora. Stranke v sporu bi morale z naklonjenostjo sprejeti tako ponujeno pomoč.

Člen 17

Nič v tej pogodbi ne preprečuje uporabe načinov mirnega reševanja iz člena 33(1) Ustanovne listine Združenih narodov. Visoke pogodbenice, ki so udeležene v sporu, bi bilo treba spodbuditi k njegovi rešitvi z mirnimi pogajanji, preden bi se zatekle k drugim postopkom, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov.

1.1.1.5 POGLAVJE V: SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 18

To pogodbo podpišejo Republika Indonezija, Malezija, Republika Filipini, Republika Singapur in Kraljevina Tajska. Vsaka država podpisnica jo ratificira v skladu s svojimi ustavnimi postopki. K Pogodbi lahko pristopijo tudi druge države jugovzhodne Azije.

Člen 19

Ta pogodba začne veljati na dan deponiranja pete listine o ratifikaciji pri vladah držav podpisnic, ki so določene za depozitarke te pogodbe in listin o ratifikaciji ali pristopu.

Člen 20

Ta pogodba je sestavljena v uradnih jezikih visokih pogodbenic, pri čemer so vse različice enako verodostojne. Visoke pogodbenice se dogovorijo o enotnem prevodu besedila v angleški jezik. Vse različne razlage skupnega besedila se usklajujejo s pogajanji.

Z ZAUPANJEM V NAVEDENO so visoke pogodbenice podpisale Pogodbo in jo opremile s svojimi pečati.

V Denpasarju na Baliju, štiriindvajsetega februarja tisoč devetsto šestinsedemdeset

Protokol o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji Filipini, 15. decembra 1987

Vlada Države Brunej,

Vlade Republike Indonezije,

Vlada Malezije,

Vlada Republike Filipini,

Vlada Republike Singapur,

Vlada Kraljevine Tajske –

V ŽELJI nadalje okrepiti sodelovanje z vsemi miroljubnimi narodi v jugovzhodni Aziji in zunaj nje, ter zlasti s sosednjimi državami jugovzhodnoazijske regije,

OB UPOŠTEVANJU odstavka 5 preambule Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, sestavljene v Denpasarju na Baliju 24. februarja 1976 (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o prijateljstvu), ki se sklicuje na potrebo po sodelovanju z vsemi miroljubnimi narodi v jugovzhodni Aziji in zunaj nje za spodbujanje svetovnega miru, stabilnosti in sožitja –

SOGLAŠAJO Z NASLEDNJIM:

Člen 1

Člen 18 Pogodbe o prijateljstvu se spremeni, tako da se glasi:

"To pogodbo podpišejo Republika Indonezija, Malezija, Republika Filipini, Republika Singapur in Kraljevina Tajska. Vsaka država podpisnica jo ratificira v skladu s svojimi ustavnimi postopki.

K pogodbi lahko pristopijo tudi druge države jugovzhodne Azije.

Tudi države zunaj jugovzhodne Azije lahko pristopijo k tej pogodbi, če s tem soglašajo vse države jugovzhodne Azije, ki so podpisnice te pogodbe, ter Država Brunej."

Člen 2

Člen 14 Pogodbe o prijateljstvu se spremeni, tako da se glasi:

"Visoke pogodbenice za reševanje sporov v okviru regionalnih procesov ustanovijo visoki svet kot stalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki vseh visokih pogodbenic na ministrski ravni, da se seznani z obstojem sporov ali razmer, ki bi lahko skalile mir in sožitje v regiji.

Vendar se ta člen uporablja za vsako državo zunaj jugovzhodne Azije, ki je pristopila k Pogodbi, le če je ta država neposredno udeležena v sporu, ki se rešuje v okviru regionalnih procesov."

Člen 3

Ta protokol se ratificira in začne veljati na dan, ko visoke pogodbenice deponirajo zadnjo listino o ratifikaciji.

V Manili, petnajstega decembra tisoč devetsto sedeminosemdeset

Drugi protokol o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji

Manila, Filipini, 25. julija 1998

Vlada Države Brunej,

Vlada Kraljevine Kambodže,

Vlade Republike Indonezije,

Vlada Laoške ljudske demokratične republike,

Vlada Malezije,

Vlada Zveze Mjanmar,

Vlada Republike Filipini,

Vlada Republike Singapur,

Vlada Kraljevine Tajske,

Vlada Socialistične republike Vietnam,

Vlada Neodvisne države Papua Nova Gvineja

(v nadaljnjem besedilu: visoke pogodbenice) –

V ŽELJI zagotoviti ustrezno okrepitev sodelovanja z vsemi miroljubnimi narodi v jugovzhodni Aziji in zunaj nje, ter zlasti s sosednjimi državami jugovzhodnoazijske regije,

SOGLAŠAJO Z NASLEDNJIM:

Člen 1

Člen 18(3) Pogodbe o prijateljstvu se spremeni, tako da se glasi:

"Tudi države zunaj jugovzhodne Azije lahko pristopijo k tej pogodbi, če s tem soglašajo vse države jugovzhodne Azije, in sicer Država Brunej, Kraljevina Kambodža, Republika Indonezija, Laoška ljudska demokratična republika, Malezija, Zveza Mjanmar, Republika Filipini, Republika Singapur, Kraljevina Tajska in Socialistična republika Vietnam."

Člen 2

Ta protokol se ratificira in začne veljati na dan, ko visoke pogodbenice deponirajo zadnjo listino o ratifikaciji.

V Manili, petindvajsetega julija tisoč devetsto osemindevetdeset

Tretji protokol o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji

Hanoj, Vietnam, 23. julija 2010

Država Brunej,

Kraljevina Kambodža,

Republika Indonezija,

Laoška ljudska demokratična republika,

Malezija,

Zveza Mjanmar,

Republika Filipini,

Republika Singapur,

Kraljevina Tajska,

Socialistična republika Vietnam,

Avstralska zveza,

Ljudska republika Bangladeš,

Ljudska republika Kitajska,

Demokratična ljudska republika Koreja,

Francoska republika,

Republika Indija,

Japonska,

Mongolija,

Nova Zelandija,

Islamska republika Pakistan,

Papua Nova Gvineja,

Republika Koreja,

Ruska federacija,

Demokratična socialistična republika Šrilanka,

Demokratična republika Vzhodni Timor,

Republika Turčija,

Združene države Amerike

(v nadaljnjem besedilu: visoke pogodbenice) –

V ŽELJI zagotoviti ustrezno okrepitev sodelovanja z vsemi miroljubnimi narodi v jugovzhodni Aziji in zunaj nje, ter zlasti s sosednjimi državami jugovzhodnoazijske regije, ter regionalnimi organizacijami, katerih članice so le suverene države,

SOGLAŠAJO Z NASLEDNJIM:

Člen 1

Člen 18(3) Pogodbe o prijateljstvu se spremeni, tako da se glasi:

„Tudi države zunaj jugovzhodne Azije ter regionalne organizacije, katerih članice so le suverene države, lahko pristopijo k tej pogodbi, če s tem soglašajo vse države jugovzhodne Azije, in sicer Država Brunej, Kraljevina Kambodža, Republika Indonezija, Laoška ljudska demokratična republika, Malezija, Zveza Mjanmar, Republika Filipini, Republika Singapur, Kraljevina Tajska in Socialistična republika Vietnam.“

Člen 2

Člen 14(2) Pogodbe o prijateljstvu se spremeni, tako da se glasi:

„Vendar se ta člen uporablja za vsako visoko pogodbenico, ki je pristopila k Pogodbi, le če je ta visoka pogodbenica neposredno udeležena v sporu, ki se rešuje v okviru regionalnih procesov.“

Člen 3

Ta protokol se ratificira in začne veljati na dan, ko visoke pogodbenice deponirajo zadnjo listino o ratifikaciji.

V Hanoju v Vietnamu, triindvajsetega julija dva tisoč deset, v enem izvodu v angleškem jeziku

Listina o pristopu Evropske unije k Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji

KER je bila Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, ki je bila podpisana 24. februarja 1976 na Baliju v Indoneziji, spremenjena s Prvim, Drugim in Tretjim protokolom o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, ki so bili podpisani 15. decembra 1987, 25. julija 1998 oziroma 23. julija 2010,

KER člen 18(3) navedene pogodbe, kakor je bila spremenjena s členom 1 navedenega tretjega protokola, določa, da tudi regionalne organizacije, katerih članice so le suverene države, lahko pristopijo k Pogodbi, če s tem soglašajo vse države jugovzhodne Azije, in sicer Država Brunej, Kraljevina Kambodža, Republika Indonezija, Laoška ljudska demokratična republika, Malezija, Zveza Mjanmar, Republika Filipini, Republika Singapur, Kraljevina Tajska in Socialistična republika Vietnam,

KER sta finski minister za zunanje zadeve in članica Evropske komisije, pristojna za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko, s pismom z dne 7. decembra 2006 vložila vlogo za pristop Evropske unije k Pogodbi,

KER so države jugovzhodne Azije soglašale s pristopom Evropske unije k Pogodbi –

Evropska unija pristopi k Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji z učinkom z dnem deponiranja te listine.

V POTRDITEV TEGA [NAZIV] podpiše listino o pristopu.

V [kraj] [država], [dan] [mesec] dva tisoč [leto]

Za Evropsko unijo

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 154/12

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 505/2012

z dne 14. junija 2012

o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (1) ter zlasti člena 14(2), člena 16(1)(d) in (3)(a), člena 21(2), člena 22(1), člena 26(a) in člena 38 (a) in (b) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 14(1)(d) Uredbe (ES) št. 834/2007 določa splošna pravila glede izvora pridelave za ekološko krmo. Krma, pridelana na lastnih gospodarstvih, na ta način zaključi cikel ekološke pridelave na kmetiji. Pridelava krme na kmetiji in/ali uporaba lokalnih virov zmanjša prevoz in je ugodna za okolje in naravo. Da bi bolje izpolnili cilje Uredbe (ES) št. 834/2007 in ob upoštevanju pridobljenih izkušenj, je zato primerno določiti minimalni delež krme za prašiče in perutnino, pridelane na lastnih gospodarstvih, in povečati minimalni delež za rastlinojede živali.

(2)

Horizontalna zakonodaja o posamičnih krmilih in krmnih mešanicah ter v njih vsebovanih krmnih dodatkih je bila revidirana z Uredbo (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi o spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (2). Ustrezne člene in priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 889/2008 (3) je treba zato prilagoditi.

(3)

Priprava usklajenih pravil ekološke reje mlade perutnine na ravni Unije je zapletena, saj se stališča glede tehničnih zahtev med zainteresiranimi strankami močno razlikujejo. Izjema glede uporabe neekoloških jarkic se podaljša, da bi se zagotovilo več časa za pripravo podrobnih pravil za rejo ekoloških jarkic.

(4)

Pridelava ekoloških stročnic zaostaja za povpraševanjem. Zlasti trg Evropske unije še vedno nima zadostne oskrbe z ekološkimi beljakovinami tako v smislu kakovosti kot količine za zadovoljitev prehrambenih potreb prašičev in perutnine, vzrejenih na ekoloških kmetijah. Zato je izjemoma in za omejeno časovno obdobje primerno dovoliti manjši delež neekološke beljakovinske krme.

(5)	Da bi nadalje opredelili in pojasnili uporabo izraza „ekološko“ in uporabo ekološkega logotipa EU pri označevanju krme, pridelane iz ekoloških sestavin, je treba preoblikovati zadevne določbe Uredbe (ES) št. 889/2008.

(6)

Uporaba krmnih dodatkov pri pridelavi ekološke krme se dovoli pod določenimi pogoji. Države članice so vložile zahteve za številne nove snovi, ki morajo biti odobrene v skladu členom 16(1) Uredbe (ES) št. 834/2007. Na podlagi priporočil Skupine strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (EGTOP (4)), ki je ugotovila, da krmni dodatki natrijev format, natrijev heksacianoferat, natrolit-fonolit in klinoptilolit ustrezajo ekološkim ciljem in načelom, se te snovi vključijo v Prilogo VI k Uredbi (ES) št. 889/2008.

(7)	V Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 889/2008 je treba popraviti napako, ki se je pojavila pri zahtevah za uporabo izvlečkov rožmarina kot aditiva za živila.

(8)	Uredbo Sveta (ES) št. 889/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Da bi izvajalcem zagotovili kontinuirano uporabo izjem pri pridelavi neekološke krme in reji neekoloških jarkic po izteku veljavnosti teh izjem, in da bi se izognili oviram ali motnjam pri ekološki pridelavi oziroma reji, se spremembe pravil o izjemah, ki jih uvaja ta Uredba, uporabljajo od 1. januarja 2012.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem regulativnega odbora za ekološko pridelavo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Določbe o spremembah

Uredba (ES) št. 889/2008 se spremeni:

Člen 19 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 19

Krma, pridelana na lastnih kmetijskih gospodarstvih, in drugi viri pridelave

1. Vsaj 60 % krme za rastlinojede živali mora, razen v obdobju letnega sezonskega premika iz člena 17(4), izvirati z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa mora biti krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami z istega območja.

2. Vsaj 20 % krme za prašiče in perutnino mora izvirati z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa mora biti krma pridelana na istem območju v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijami ali pridelovalci krme.

3. Ob koncu pridelovalne sezone je treba čebelam v panjih pustiti zadostne rezerve medu in cvetnega prahu za prezimovanje.

Hranjenje čebeljih družin je dovoljeno le, če je preživetje rojev ogroženo zaradi vremenskih razmer. Za hranjenje se uporablja ekološko pridelan med, ekološko pridelani sladkorni sirupi ali ekološko pridelan sladkor.“

Člen 22 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 22

Uporaba nekaterih proizvodov in snovi v krmi

Za namene člena 14(1)(d)(iv) Uredbe (ES) št. 834/2007 se pri predelavi ekološke krme in krmljenju ekološko rejenih živali lahko uporabljajo samo naslednje snovi:

(a)

neekološka posamična krmila rastlinskega in živalskega izvora ali druga posamična krmila iz oddelka 2 Priloge V, če:

(i)	se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil in

(ii)	izpolnjujejo omejitve iz členov 43 ali 47(c);

(b)

neekološke začimbe, zelišča in melase, če:

(i)	niso na voljo v ekološki obliki;

(ii)	se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil;

(iii)

je njihova uporaba omejena na 1 % krmilnega obroka za določeno vrsto živali, izračunano letno kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora;

(c)	ekološka posamična krmila živalskega izvora;

(d)	posamična krmila rudninskega izvora navedena v oddelku 1 Priloge V;

(e)

proizvodi iz trajnostnega ribištva, če:

(i)	se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil;

(ii)	je njihova uporaba omejena na rastlinojede živali;

(iii)

je uporaba hidroliziranih ribjih beljakovin omejena le na mlade živali;

(f)	morska sol, groba kamena sol;

(g)	krmni dodatki navedeni v Prilogi VI.“

Člen 24(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Fitoterapevtski izdelki, elementi v sledovih ter proizvodi, navedeni v oddelku 1 Priloge V in oddelku 3 Priloge VI, imajo prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili ali antibiotiki pod pogojem, da njihov terapevtski učinek deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje namenjeno.“

V členu 25k(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)	ekološka posamična krmila rastlinskega ali živalskega izvora.“

5.	V členu 25m se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. V ekološki akvakulturi se lahko uporabljajo samo krmila rudninskega izvora navedena v oddelku 1 Priloge V.“

6.	V točki (b) člena 42 se datum „31. december 2011“ nadomesti z datumom „31. december 2014“.

Člen 43 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 43

Uporaba neekološke beljakovinske krme rastlinskega in živalskega izvora za rejne živali

Kjer se uporabljajo pogoji, določeni v členu 22(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007, je dovoljena uporaba omejenega deleža neekološke beljakovinske krme za prašiče in perutnino, če kmetje ne morejo dobiti beljakovinske krme izključno iz ekološke pridelave.

Najvišji odstotek neekološke beljakovinske krme za te vrste živali, dovoljene za obdobje 12 mesecev, je 5 % za koledarska leta 2012, 2013 in 2014.

Te številke se izračunavajo letno kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.

Izvajalec mora hraniti dokazila o potrebi za uporabo te določbe.“

Člena 59 in 60 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 59

Področje uporabe in uporaba blagovnih znamk ter prodajnih oznak

To poglavje se ne uporablja za hrano za hišne živali in krmo za kožuharje.

Blagovne znamke in prodajne oznake, ki vsebujejo oznako iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007, se lahko uporabljajo samo, če so vse sestavine rastlinskega ali živalskega izvora pridobljene po postopkih ekološke pridelave in če je najmanj 95 % suhe snovi izdelka iz takšnih sestavin.

Člen 60

Oznake na predelani krmi

1. Izrazi iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 in ekološki logotip EU se lahko uporabijo za predelano krmo, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)	predelana krma je v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 834/2007 ter zlasti s členom 14(1)(d)(iv) in (v) za živino ali členom 15(1)(d) za živali v akvakulturi in členom 18 Uredbe;

(b)	predelana krma izpolnjuje določbe te uredbe in zlasti členov 22 in 26 uredbe;

(c)	vse sestavine rastlinskega ali živalskega izvora, ki jih vsebuje predelana krma, so pridobljene po postopkih ekološke pridelave;

(d)	vsaj 95 % suhe snovi proizvoda sestavljajo kmetijski proizvodi ekološkega izvora.

2. Če so izpolnjene zahteve iz točk (a) in (b) odstavka 1 je v primeru proizvodov, ki vsebujejo različne količine posamičnih krmil, pridobljenih po postopkih ekološke pridelave, in/ali posamičnih krmil iz proizvodov v preusmeritvi k ekološkemu kmetovanju in/ali proizvodov iz člena 22 te uredbe dovoljena naslednja navedba:

‚lahko se uporablja pri ekološki pridelavi v skladu z Uredbama (ES) št. 834/2007 in (ES) št. 889/2008‘.“

9.	Prilogi V in VI se nadomestita z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Določbe o popravku

V oddelku A Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 889/2008 se vrstica, ki se nanaša na aditiv za živila E 392, nadomesti z naslednjim:

„B

E 392*

izvlečki rožmarina

samo če izhajajo iz ekološke pridelave“

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točki 6 in 7 člena 1 se uporabljata od 1. januarja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. junija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

(2) UL L 229, 1.9.2009, str. 1.

(3) UL L 250, 18.9.2008, str. 1.

(4) Končno poročilo o krmi (EGTOP/1/2011), http://ec.europa.eu/agriculture/organic/files/eu-policy/expert-recommendations/expert_group/final_report_on_feed_to_be_published_en.pdf

PRILOGA

„

PRILOGA V

Posamična krmila iz člena 22(d), člena 24(2) in člena 25m(1)

1. POSAMIČNA KRMILA RUDNINSKEGA IZVORA

A	apnenčaste morske lupine
A	apnenčaste morske alge (Maerl)
A	litotam
A	kalcijev glukonat
A	kalcijev karbonat
A	magnezijev oksid (anhidrirani magnezij)
A	magnezijev sulfat
A	magnezijev klorid
A	magnezijev karbonat
A	defluoriran fosfat
A	kalcij-magnezijev fosfat
A	magnezijev fosfat
A	mononatrijev fosfat
A	kalcijev natrijev fosfat
A	natrijev klorid
A	natrijev bikarbonat
A	natrijev karbonat
A	natrijev sulfat
A	kalijev klorid

2. DRUGA POSAMIČNA KRMILA

(Stranski) proizvodi fermentacije iz mikroorganizmov, katerih celice so bile inaktivirane ali uničene

A	saccharomyces cerevisiae
A	saccharomyces carlsbergiensis

PRILOGA VI

Krmni dodatki za prehrano živali iz člena 22(g), člena 24(2) in člena 25m(2)

Krmni dodatki iz te Priloge se morajo odobriti v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 (1).

1. TEHNOLOŠKI DODATKI

(a) Konzervansi

Dovoljenje	Identifikacijske številke		Snov	Opis, pogoji uporabe
A	1a	E 200	sorbinska kislina
A	1a	E 236	mravljinčna kislina
B	1a	E 237	natrijev formiat
A	1a	E 260	ocetna kislina
A	1a	E 270	mlečna kislina
A	1a	E 280	propionska kislina
A	1a	E 330	citronska kislina

(b) Antioksidanti

Dovoljenje	Identifikacijska številka		Snov	Opis, pogoji uporabe
A	1b	E 306	naravni izvlečki bogati s tokoferolom

Dovoljenje

Identifikacijske številke

Snov

Opis, pogoji uporabe

E 322

lecitin

samo, če je pridobljen iz ekoloških surovin

uporaba omejena na živali iz akvakulture

(d) Vezalci, sredstva proti strjevanju in koagulanti

Dovoljenje	Identifikacijska številka		Snov	Opis, pogoji uporabe
B	1	E 535	natrijev heksacianoferat	največji odmerek: 20 mg/kg NaCl preračunano na heksacianoferatne anione
A	1	E 551b	koloidni silicijev dioksid
A	1	E 551c	Kieselgur (diatomejska zemlja, prečiščena)
A	1	E 558	bentonit-montmorilonit
A	1	E 559	kaolinska glina brez azbesta
A	1	E 560	naravna mešanica stearitov in klorita
A	1	E 561	vermikulit
A	1	E 562	sepiolit
B	1	E 566	natrolit-fonolit
B	1	E 568	klinoptilolit sedimentarnega izvora, [prašiči za pitanje; piščanci za pitanje; purani za pitanje; govedo; losos]
A	1	E 599	perlit

(e) Silirni dodatki

Dovoljenje	Identifikacijska številka	Snov	Opis, pogoji uporabe
A	1k	encimi, kvasovke in bakterije	uporaba omejena na proizvodnjo silaže, če vremenski pogoji ne dopuščajo ustrezne fermentacije

2. SENZORIČNI DODATKI

Dovoljenje	Identifikacijska številka		Snov	Opis, pogoji uporabe
A	2b		aromatične snovi	samo izvlečki iz kmetijskih proizvodov

3. HRANILNI DODATKI

(a) Vitamini

Dovoljenje

Identifikacijska številka

Snov

Opis, pogoji uporabe

vitamini in provitamini

—	pridobljeni iz kmetijskih proizvodov

—	če so pridobljeni sintetično, se za monogastrične živali in živali iz akvakulture lahko uporabljajo le tisti, ki so enaki vitaminom, pridobljenim iz kmetijskih proizvodov

—

če so pridobljeni sintetično, se za prežvekovalce lahko uporabljajo le vitamini A, D, in E, ki so enaki vitaminom, pridobljenim iz kmetijskih proizvodov; uporabo, ki temelji na oceni možnosti, da ekološko vzrejeni prežvekovalci dobijo potrebne količine navedenih vitaminov iz krmnih obrokov, morajo predhodno odobriti pristojni organi držav članic

(b) Elementi v sledovih

Dovoljenje

Identifikacijske številke

Snov

Opis, pogoji uporabe

E1 Železo

—	železov oksid

—	železov karbonat

—	železov sulfat, heptahidrat

—	železov sulfat, monohidrat

E2 Jod

—	brezvodni kalcijev jodat

E3 Kobalt

—	bazičen kobaltov karbonat, monohidrat

—	kobaltov sulfat, monohidrat in/ali heptahidrat

E4 Baker

—	bazičen bakrov karbonat, monohidrat

—	bakrov oksid

—	bakrov sulfat, pentahidrat

E5 Mangan

—	manganov karbonat

—	manganov oksid

—	manganov sulfat, monohidrat

E6 Cink

—	cinkov oksid

—	cinkov sulfat monohidrat

—	cinkov sulfat heptahidrat

E7 Molibden

—	natrijev molibdat

E8 Selen

—	natrijev selenat

—	natrijev selenit

4. ZOOTEHNIČNI DODATKI

Dovoljenje	Identifikacijska številka	Snov	Opis, pogoji uporabe
A		encimi in mikroorganizmi

“

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 29.

15.6.2012

Uradni list Evropske unije

L 154/22

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 507/2012

z dne 14. junija 2012

o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)	Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. junija 2012

Za Komisijo V imenu predsednika

José Manuel SILVA RODRÍGUEZ

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	55,3
	MK	45,6
	TR	43,1
	ZZ	48,0
0707 00 05	MK	26,2
	TR	114,4
	ZZ	70,3
0709 93 10	TR	99,6
0709 93 10	ZZ	99,6
0805 50 10	AR	106,6
	BO	105,1
	TR	107,0
	ZA	105,2
	ZZ	106,0
0808 10 80	AR	111,8
	BR	87,8
	CH	68,9
	CL	99,3
	NZ	136,4
	US	170,1
	UY	61,9
	ZA	104,5
	ZZ	105,1
0809 10 00	TR	193,3
0809 10 00	ZZ	193,3
0809 29 00	TR	411,8
0809 29 00	ZZ	411,8
0809 40 05	ZA	300,5
0809 40 05	ZZ	300,5

(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.154.slv
Uradni list Evropske unije		L 154

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 15. junij 2012

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		MEDNARODNI SPORAZUMI
	*	Sklepa Sveta 2012/308/SZVP z dne 26. aprila 2012 o pristopu Evropske unije k Pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji	1
		2012/309/EU
	*	Sklep Sveta z dne 10. maja 2012 o imenovanju evropske prestolnice kulture za leto 2016 v Španiji in na Poljskem	11
		UREDBE
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 505/2012 z dne 14. junija 2012 o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora	12
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 506/2012 z dne 14. junija 2012 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Kraški pršut (ZGO))	20
		Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 507/2012 z dne 14. junija 2012 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	22
		SKLEPI
		2012/310/SZVP
	*	Sklep Političnega in varnostnega odbora EULEX KOSOVO/1/2012 z dne 12. junija 2012 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovem (EULEX KOSOVO)	24