I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

29.1.2008

Uradni list Evropske unije

L 24/8

DIREKTIVA 2008/1/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. januarja 2008

o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

(Kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Cilji in načela okoljske politike Skupnosti, kakor so določeni v členu 174 Pogodbe, so zlasti preprečevati, zmanjševati in v čim večji meri odpravljati onesnaževanje tako, da se daje prednost ukrepanju pri viru in zagotavlja preudarno upravljanje naravnih virov skladno z načelom „plača povzročitelj obremenitve“ in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja.

(3)

Peti akcijski program varstva okolja, katerega splošni pregled so odobrili Svet in predstavniki vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta v Resoluciji z dne 1. februarja 1993 o programu politike in delovanja Skupnosti v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem (5), je dal prednost celovitemu nadzorovanju onesnaževanja okolja kot pomembnemu delu približevanja trajnostnemu ravnovesju med človekovo dejavnostjo in družbeno-ekonomskim razvojem na eni strani ter naravnimi viri in sposobnostjo obnavljanja narave na drugi strani.

(4)	Uresničevanje celostnega pristopa k zmanjševanju onesnaževanja okolja terja delovanje na ravni Skupnosti, da bi spremenili in dopolnili obstoječo zakonodajo Skupnosti o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja iz industrijskih obratov.

(5)	Direktiva Sveta 84/360/EGS z dne 28. junija 1984 o boju proti onesnaževanju zraka iz industrijskih obratov (6) je uvedla splošni okvir, ki zahteva predhodno dovoljenje za vsako obratovanje ali znatno spremembo industrijskih obratov, ki lahko povzročijo onesnaževanje zraka.

(6)	Direktiva 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (7) predvideva za odvajanje teh snovi potrebno dovoljenje.

(7)	Skupnost nima zakonodaje za preprečevanje ali zmanjševanje vnosa nevarnih snovi v tla na najmanjšo možno raven, ki bi bila primerljiva z obstoječo zakonodajo Skupnosti o boju proti onesnaževanju zraka in o preprečevanju ali zmanjševanju odvajanja nevarnih snovi v vode na najmanjšo možno raven.

(8)	Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto.

(9)	Cilj celostnega pristopa k nadzorovanju onesnaževanja, ob upoštevanju ravnanja z odpadki, je preprečevati emisije v zrak, vodo ali tla, če je to izvedljivo, če pa ni, je treba emisije zmanjšati na najmanjšo možno raven, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

(10)

Ta direktiva bi morala določati splošni okvir celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Določiti bi morala ukrepe, potrebne za uresničevanje celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote. S celostnim pristopom k nadzorovanju onesnaževanja okolja bi se morala spodbujati uporaba načela trajnostnega razvoja.

(11)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez vpliva na določbe Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (8). Ta direktiva ne bi smela vplivati na izvajanje Direktive 85/337/EGS, tudi kadar se morajo podatki ali sklepne ugotovitve, pridobljene na podlagi navedene direktive, upoštevati pri izdaji dovoljenja.

(12)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da upravljavec obratov industrijskih dejavnosti iz te direktive deluje v skladu s splošnimi načeli nekaterih temeljnih obveznosti. Za ta namen bi zadoščalo, da bi pristojni organi pri določanju pogojev v dovoljenju upoštevali ta splošna načela.

(13)	Pri obstoječih obratih je treba nekatere določbe, sprejete na podlagi te direktive, uporabljati po 30. oktobru 2007, druge pa je bilo treba uporabljati od 30. oktobra 1999.

(14)

Za uspešnejše in učinkovitejše reševanje problemov onesnaževanja bi moral upravljavec upoštevati vidike okolja. Ti vidiki bi morali biti pristojnemu organu ali organom sporočeni, da bi se lahko pred izdajo dovoljenja prepričali, da so bili določeni vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje ali nadzorovanje onesnaževanja okolja. Zelo različni postopki vlaganja zahtevkov za dovoljenje lahko privedejo do različnih stopenj varstva okolja in javne ozaveščenosti. Vloge za dovoljenja bi morale na podlagi te direktive vsebovati vsaj najnujnejše podatke.

(15)	Popolna uskladitev postopkov in pogojev v dovoljenju med pristojnimi organi bi morala omogočiti doseganje najvišje izvedljive stopnje varstva okolja kot celote.

(16)	Pristojni organ ali organi bi morali izdati ali spremeniti dovoljenje le, če bodo določeni celoviti okoljevarstveni ukrepi za zrak, vodo in tla.

(17)	Dovoljenje bi moralo vključevati vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev v dovoljenju, da bi tako dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote. Brez vpliva na postopek izdajanja dovoljenja so lahko ti ukrepi tudi predmet splošno zavezujočih predpisov.

(18)

Mejne vrednosti emisij, parametri ali enakovredni tehnični ukrepi bi morali temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, brez predpisovanja uporabe določene metode ali tehnologije in ob upoštevanju tehničnih lastnosti posameznega obrata, njegove umestitve v prostoru in krajevnih okoljskih razmer. V vseh primerih bi pogoji v dovoljenju morali vsebovati določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja na najmanjšo možno raven in zagotavljati visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

(19)	Države članice same določajo, kako je treba, če je potrebno, upoštevati tehnične lastnosti posameznega obrata, njegovo umestitev v prostor in krajevne okoljske razmere.

(20)	Če predpisana kakovost okolja zahteva strožje pogoje od tistih, ki jih je mogoče doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, bi morali biti v dovoljenju posebej določeni dodatni pogoji, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za usklajevanje s predpisano kakovostjo okolja.

(21)	Zlasti zaradi tehničnega napredka se bodo najboljše razpoložljive tehnologije spreminjale in pristojni organi bi morali ta napredek spremljati ali biti o njem obveščeni.

(22)	Spremembe v obratu lahko povzročijo onesnaževanje okolja. Zato bi moral biti pristojni organ ali organi obveščeni o vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na okolje. V skladu s to direktivo je za vsako znatno spremembo v obratu potrebno predhodno dovoljenje.

(23)	Pogoje v dovoljenju bi bilo treba v rednih časovnih presledkih pregledati in jih, če je treba, posodobiti. V določenih okoliščinah bi morali biti pogoji v vsakem primeru ponovno preverjeni.

(24)

Učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev bi moralo omogočati, da se javnost izrazi, nosilec odločitev pa se zaveda mnenj in skrbi, ki so v zvezi s temi odločitvami, ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Zlasti bi javnost morala imeti dostop do informacij o delovanju obratov in njihovem možnem vplivu na okolje, ter, pred vsako odločitvijo, dostop do informacij o vlogah za dovoljenja za nove obrate ali znatne spremembe obratov in do samih dovoljenj, njihovih posodobitev in ustreznih podatkov o stanju okolja.

(25)	Sodelovanje, ki vključuje tudi sodelovanje združenj, organizacij in skupin, zlasti nevladnih organizacij, ki spodbujajo varovanje okolja, bi bilo treba ustrezno podpreti, vključno s spodbujanjem izobraževanja javnosti v zvezi z varstvom okolja.

(26)

Skupnost je 25. junija 1998 podpisala Konvencijo o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti v odločanju in dostopu do sodišč v okoljskih zadevah Ekonomske komisije OZN za Evropo (Arhuška konvencija). Med cilji Arhuške konvencije je želja zagotoviti pravico sodelovanja javnosti v odločanju o okoljskih zadevah, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(27)

Razvoj in izmenjava informacij na ravni Skupnosti o najboljših razpoložljivih tehnologijah bi morala pripomoči k izravnavi tehnoloških neravnovesij v Skupnosti, spodbuditi razširjanje v Skupnosti uporabljenih mejnih vrednosti in tehnologij povsod po svetu in pomagati državam članicam pri učinkovitem izvajanju te direktive.

(28)	Treba bi bilo redno pripravljati poročila o izvajanju in učinkovitosti te direktive.

(29)

Ta direktiva se nanaša na obrate, ki lahko povzročijo pomembno onesnaženje okolja in zato tudi čezmejno. Treba bi bilo organizirati čezmejno posvetovanje, kadar se vloge nanašajo na izdajanje dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe v obratih, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo imeli pomembne negativne vplive na okolje. Vloge, ki se nanašajo na takšne predloge ali znatne spremembe, bi morale biti dostopne javnosti v tisti državi članici, ki bo najverjetneje prizadeta.

(30)	Na ravni Skupnosti se kaže potreba po določitvi mejnih vrednosti emisij za posamezne vrste obratov in onesnaževal, zajetih v tej direktivi. Evropski parlament in Svet bi morala te mejne vrednosti emisij določiti skladno z določbami Pogodbe.

(31)	Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez poseganja v določbe Skupnosti o zdravju in varnosti na delovnem mestu.

(32)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge VI, za prenos direktiv v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen in področje uporabe

Namen te direktive je doseči celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja okolja, ki je posledica dejavnosti, navedenih v Prilogi I. Ta direktiva določa ukrepe za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla pri navedenih dejavnostih, vključno z ukrepi glede odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote, brez poseganja v Direktivo 85/337/EGS in druge ustrezne določbe Skupnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

„snov“ pomeni kakršen koli kemični element in njegove spojine, razen radioaktivnih snovi v smislu Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (9) in gensko spremenjenih organizmov v smislu Direktive Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (10) ter Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (11);

„onesnaževanje okolja“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

3.	„obrat“ pomeni nepremično tehnično enoto, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;

4.	„obstoječi obrat“ pomeni obrat, ki je 30. oktobra 1999, v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred tem datumom, obratoval, ali je že imel dovoljenje, ali katerega vloga za dovoljenje je po mnenju pristojnega organa popolna, če je ta obrat začel obratovati najpozneje 30. oktobra 2000;

5.	„emisija“ pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla;

„mejna vrednost emisij“ pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali višino emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena; mejna vrednost emisije je lahko določena tudi za posamezne skupine, družine ali vrste snovi, posebej za tiste, navedene v Prilogi III. Mejna vrednost emisij za snovi navadno velja na mestu izpusta emisije iz obrata, pri njenem določanju pa se razredčenje ne upošteva; če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za posamezni obrat pri posrednih izpustih v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave, kar pa ne vpliva na Direktivo 2006/11/ES ali direktive za njeno izvajanje;

7.	„predpisana kakovost okolja“ pomeni zbir zahtev, ki jih mora okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kakor je določeno v zakonodaji Skupnosti;

8.	„pristojni organ“ pomeni organ, organe ali telesa, ki so v skladu s pravnim redom držav članic odgovorni za izvajanje obveznosti, izhajajočih iz te direktive;

„dovoljenje“ pomeni celotno pisno odločbo ali tisti njen del (ali več takih odločb), ki dovoljuje obratovanje celotnega ali dela obrata pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo, da obrat izpolnjuje zahteve te direktive. Dovoljenje lahko zajema enega ali več obratov ali delov obratov na istem kraju, ki jih upravlja isti upravljavec;

10.	„sprememba v obratovanju“ pomeni spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata, ki bi lahko vplivala na okolje;

11.	„znatna sprememba“ pomeni spremembo v obratovanju, ki ima lahko po mnenju pristojnega organa pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje; v tej opredelitvi se šteje za znatno spremembo vsaka sprememba v obratovanju ali razširitev, če se z njo samo po sebi dosega pragove iz Priloge I;

12.

„najboljša razpoložljiva tehnologija“ pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se načeloma določa mejna vrednost emisij za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij na splošno ter vpliva na okolje kot celoto:

(a)	„tehnologija“ vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;

(b)

„razpoložljiva tehnologija“ pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;

(c)	„najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote.

Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije je treba posebej upoštevati točke iz Priloge IV;

13.	„upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata;

14.	„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in, v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;

15.

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev dovoljenja, ali ima interes pri takem odločanju; v tej opredelitvi se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli zahteve nacionalne zakonodaje.

Člen 3

Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko pristojni organi zagotovijo tak način delovanja obratov, da:

(a)	se izvajajo vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije;

(b)	ni povzročeno pomembno onesnaževanje okolja;

(c)	se prepreči nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (12); če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;

(d)	se energija rabi učinkovito;

(e)	se izvajajo potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;

(f)	se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje.

2. Za usklajenost s tem členom zadošča, če države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju pogojev v dovoljenju upoštevajo splošna načela iz odstavka 1.

Člen 4

Dovoljenja za nove obrate

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben nov obrat ne obratuje brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo, kar pa ne vpliva na izjeme, predvidene v Direktivi 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (13).

Člen 5

Zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členi 6 in 8 ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10 in 13, člena 14(a) in (b) ter člena 15(2), najpozneje 30. oktobra 2007, kar pa ne vpliva na posebno zakonodajo Skupnosti.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se določbe členov 1, 2, 11 in 12, člena 14(c), člena 15(1) in (3), členov 17, 18 in člena 19(2) uporabljajo za obstoječe obrate od 30. oktobra 1999.

Člen 6

Vloge za dovoljenja

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga pristojnemu organu za dovoljenje vključuje opis:

(a)	obrata in njegovih dejavnosti;

(b)	surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;

(c)	virov emisij iz obrata;

(d)	stanja na kraju obrata;

(e)	vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;

(f)	predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;

(g)	ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno;

(h)	nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kakor je predvideno v členu 3;

(i)	ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje;

(j)	morebitne glavne alternative, ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.

Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin iz točk od (a) do (j).

2. Če podatki, zagotovljeni v skladu z zahtevami iz Direktive 85/337/EGS, ali varnostno poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (14), ali drugi podatki, zbrani na podlagi drugih predpisov, izpolnjujejo katero koli od zahtev tega člena, se jih lahko vključi v vlogo ali se jih tej vlogi priloži.

Člen 7

Celostni pristop k izdajanju dovoljenj

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji v dovoljenju in postopek za njegovo izdajo popolnoma usklajeni, kadar je vključenih več pristojnih organov, tako da se zagotovi učinkovit celostni pristop vseh organov, pristojnih za ta postopek.

Člen 8

Odločitve

Brez vpliva na druge zahteve nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti pristojni organ izda dovoljenje, v katerem so navedeni pogoji, ki zagotavljajo, da obrat obratuje v skladu z zahtevami te direktive, v nasprotnem primeru pa zavrne izdajo dovoljenja.

Vsa izdana in vsa spremenjena dovoljenja morajo vsebovati podrobne podatke o vseh ukrepih za varstvo zraka, vode in tal, kakor je navedeno v tej direktivi.

Člen 9

Pogoji v dovoljenju

1. Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenj iz členov 3 in 10, da bi z varstvom zraka, vode in tal dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

2. Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se upoštevajo vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6 in 7 navedene direktive.

3. Dovoljenje vključuje mejne vrednosti emisij za snovi, ki onesnažujejo okolje, zlasti za tista, našteta v Prilogi III, za katera je verjetno, da jih bo posamezni obrat izpuščal v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo (voda, zrak in tla). Če je treba, dovoljenje vključuje ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal in podzemne vode ter ukrepe za ravnanje z odpadki, nastalimi v obratu. Če je primerno, se mejne vrednosti lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

Za obrate iz točke 6.6 v Prilogi I se pri mejnih vrednostih emisij, določenih v skladu s tem odstavkom, upoštevajo ustrezne razmere delovanja za tovrstne obrate.

Kadar so emisije toplogrednih plinov iz naprave določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (15) v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tej napravi, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje.

Za dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, se države članice lahko odločijo, da ne bodo naložile zahtev glede energetske učinkovitosti za kurilne naprave ali druge naprave, ki izpuščajo ogljikov dioksid na lokaciji.

Kadar je potrebno, pristojni organi ustrezno spremenijo dovoljenje.

Tretji, četrti in peti pododstavek se ne uporablja za naprave, ki so v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES začasno izključeni iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

4. Brez vpliva na člen 10 temeljijo mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi iz odstavka 3 na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka, upoštevajo pa se tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne okoljske razmere. Pogoji v dovoljenju vedno vključujejo določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven in zagotavljajo visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

5. Dovoljenje vsebuje primerne zahteve za spremljanje in nadzorovanje izpustov, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in obveznost, da se pristojnemu organu zagotavljajo podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z dovoljenjem.

Za obrate iz točke 6.6 v Prilogi I se lahko pri ukrepih iz tega odstavka upošteva analiza stroškov in koristi.

6. Dovoljenje vsebuje ukrepe, ki se nanašajo na razmere, ki niso normalne razmere obratovanja. Tako se pri tveganju za okolje ustrezno poskrbi za zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja.

Dovoljenje lahko vsebuje tudi začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 4, če je s sanacijskim programom, ki ga odobri pristojni organ, zagotovljeno, da bodo te zahteve izpolnjene v šestih mesecih, in je projekt usmerjen k zmanjševanju onesnaževanja okolja.

7. Dovoljenje lahko za namene te direktive vsebuje tudi druge posebne pogoje, kot se državi članici ali pristojnemu organu zdi primerno.

8. Brez vpliva na obveznost, da se izvaja postopek za izdajo dovoljenja na podlagi te direktive, države članice lahko predpišejo nekatere zahteve za posamezne vrste obratov v obliki splošnih predpisov, namesto da jih vključijo v pogoje posameznih dovoljenj, vendar pa morata biti pri tem zagotovljena celostni pristop in enakovredno visoka stopnja varstva okolja kot celote.

Člen 10

Najboljše razpoložljive tehnologije in predpisana kakovost okolja

Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenju posebej zahtevajo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja.

Člen 11

Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen.

Člen 12

Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojne organe o vsaki načrtovani spremembi obratovanja. Če je primerno, pristojni organi posodobijo dovoljenje ali pogoje v njem.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo. Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa morata zajemati tiste dele obrata in vsebine iz člena 6, na katere bi sprememba lahko vplivala. Smiselno se uporabljajo ustrezne določbe člena 3, členov 6 do 10 in člena 15(1), (2) in (3).

Člen 13

Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju s strani pristojnega organa

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi v rednih časovnih presledkih ponovno preverijo in po potrebi posodobijo pogoje v dovoljenju.

2. Dovoljenje je vsekakor treba preveriti, če:

(a)	je onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, tako pomembno, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;

(b)	znatne spremembe najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo, da se emisije brez velikih stroškov pomembno zmanjšajo;

(c)	varnost obratovanja procesa ali dejavnosti zahteva uporabo drugih tehnologij;

(d)	to zahtevajo nove določbe zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

Člen 14

Izpolnjevanje pogojev v dovoljenju

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:

(a)	upravljavec pri upravljanju obrata izpolnjuje pogoje iz dovoljenja;

(b)	upravljavec redno obvešča pristojni organ o rezultatih spremljanja in nadzorovanja izpustov ter ga nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje;

(c)	upravljavec nudi predstavnikom pristojnega organa vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli pregledov v obratu, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

Člen 15

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja

1. Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v postopku:

(a)	izdaje dovoljenja za nove naprave;

(b)	izdaje dovoljenja za vsako večjo spremembo;

(c)	posodobitve dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s členom 13(2)(a).

Postopek, določen v Prilogi V, se uporablja za namene takega sodelovanja.

2. Rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju iz člena 9, in jih hrani pristojni organ, so dostopni javnosti.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1), (2) in (4) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (16).

4. Ko je odločitev sprejeta, pristojni organ obvesti javnost v skladu s primernimi postopki in da javnosti na razpolago naslednje podatke:

(a)	vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in vsakršnih pogojev ter nadaljnjih obnavljanj; in

(b)	po pregledu pomislekov in mnenj prizadete javnosti, razloge in premisleke, na katerih temelji odločitev, vključno s podatki o poteku sodelovanja javnosti.

Člen 16

Dostop do sodišč

1. Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti kadar:

(a)	imajo zadosten interes ali

(b)	uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.

2. Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3. Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice v skladu s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč. S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli zahteve nacionalne zakonodaje, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1.

4. Določbe tega člena ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred pozivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5. Da bi povečali učinkovitost določb tega člena, države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 17

Izmenjava informacij

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izmenjavo informacij, da vsaka tri leta, prvič pa pred 30. aprilom 2001, pošljejo Komisiji razpoložljive reprezentativne podatke o mejnih vrednostih za posamezne vrste dejavnosti v skladu s Prilogo I in, če je to primerno, najboljše razpoložljive tehnologije, iz katerih te vrednosti izhajajo, zlasti v skladu s členom 9. Pozneje se podatki dopolnijo v skladu s postopki, določenimi v odstavku 3 tega člena.

2. Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi panogami o najboljših razpoložljivih tehnologijah, z njimi povezanem spremljanju stanja in njihovem razvoju.

Komisija vsaka tri leta objavi rezultate izmenjave informacij.

3. Države članice vsaka tri leta in prvič za obdobje od 30. oktobra 1999 do vključno 30. oktobra 2002 pošljejo Komisiji informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila. To poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predlogov, ki jih pripravi Komisija v skladu s postopkom iz člena 6(2) Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (17). Vprašalnik ali predlogi se pošljejo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

Komisija posreduje poročilo Skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi.

4. Države članice ustanovijo ali imenujejo organ ali organe, ki bodo odgovorni za izmenjavo informacij po odstavkih 1, 2 in 3, ter o tem obvestijo Komisijo.

Člen 18

Čezmejni vplivi

1. Če se država članica zaveda, da obratovanje naprave verjetno povzroča pomembne negativne vplive na okolje druge države članice ali, če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod pomembnim vplivom, država članica, na katere ozemlju je bila vložena vloga za dovoljenje v skladu s členom 4 ali členom 12(2), posreduje drugi državi članici vse podatke, ki jih je treba poslati ali dati na razpolago v skladu s Prilogo V, istočasno, kot jih da na razpolago svojim državljanom. Taki podatki služijo kot osnova za kakršna koli potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2. Države članice v okviru svojih dvostranskih odnosov zagotovijo, da so v primerih iz odstavka 1 vloge primeren čas dostopne tudi javnosti države članice, ki bi lahko bila prizadeta, tako da bo ta imela pravico dati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3. Rezultate vsakršnih posvetovanj v skladu z odstavkoma 1 in 2 je treba upoštevati, ko pristojni organ sprejme odločitev o vlogi.

4. Pristojni organ obvesti državo članico, s katero se je posvetoval v skladu z odstavkom 1, o odločitvi v zvezi z vlogo, in ji posreduje podatke iz člena 15(4). Država članica sprejme potrebne ukrepe, da na svojem ozemlju zagotovi zadevni javnosti dostopnost podatkov v primerni obliki.

Člen 19

Mejne vrednosti emisij Skupnosti

1. Kjer je bila ugotovljena potreba po ukrepanju Skupnosti, zlasti na podlagi izmenjave informacij, določene v členu 17, Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in v skladu s postopki, določenimi v Pogodbi, določita mejne vrednosti emisij za:

(a)	vrste obratov iz Priloge I, razen za odlagališča odpadkov iz točk 5.1 in 5.4 navedene priloge, in

(b)	onesnaževala, navedena v Prilogi III.

2. Če v Skupnosti ni določenih mejnih vrednosti emisij na podlagi te direktive, se za obrate, navedene v Prilogi I, kot najmanjše mejne vrednosti emisij v skladu s to direktivo uporabljajo ustrezne mejne vrednosti emisij iz direktiv, navedenih v Prilogi II, in druge zakonodaje Skupnosti.

3. Brez vpliva na zahteve te direktive so bile tehnične zahteve za odlagališča odpadkov iz točk 5.1 in 5.4 Priloge I določene v Direktivi Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (18).

Člen 20

Prehodne določbe

1. Določbe Direktive 84/360/EGS, določbe členov 4, 5 in 6(2) Direktive 2006/11/ES ter ustrezne določbe, ki se nanašajo na sisteme izdajanja dovoljenj iz direktiv, naštetih v Prilogi II, se uporabljajo brez vpliva na izjeme, predvidene v Direktivi 2001/80/ES, za obstoječe obrate glede dejavnosti, navedenih v Prilogi I, dokler pristojni organi ne sprejmejo ukrepov, zahtevanih na podlagi člena 5 te direktive.

2. Ustrezne določbe, ki se nanašajo na sisteme izdajanja dovoljenj iz direktiv, navedenih v Prilogi II, se ne uporabljajo, glede dejavnosti, navedenih v Prilogi I, za obrate, ki niso obstoječi obrati v skladu s točko (4) člena 2.

3. Direktiva 84/360/EGS se razveljavi 30. oktobra 2007.

Če je potrebno, Svet ali Evropski parlament in Svet na predlog Komisije spremeni ustrezne določbe direktiv, navedenih v Prilogi II, da jih prilagodi zahtevam te direktive pred 30. oktobrom 2007.

Člen 21

Sporočilo

Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 22

Razveljavitev

Direktiva 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge VI, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge VI, za prenos direktiv v nacionalno pravo.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 15. januarja 2008.

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ

(1) UL C 97, 28.4.2007, str. 12.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.

(3) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(4) Glej Prilogo VI, del A.

(5) UL C 138, 17.5.1993, str. 1.

(6) UL L 188, 16.7.1984, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

(7) UL L 64, 4.3.2006, str. 52.

(8) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

(9) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(10) UL L 117, 8.5.1990, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 2005/174/ES (UL L 59, 5.3.2005, str. 20).

(11) UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1830/2003 (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

(12) UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

(13) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

(14) UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(15) UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).

(16) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(17) UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(18) UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

PRILOGA I

VRSTE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1

1. Ta direktiva se ne uporablja za obrate ali dele obratov, ki se uporabljajo za raziskave, razvoj in preskušanje novih izdelkov in procesov.

2. V nadaljevanju navedene pragovne vrednosti se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če en upravljavec v istem obratu ali na istem kraju opravlja več dejavnosti, zajetih v istem podnaslovu, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo.

1. Energetika

1.1 Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW.

1.2 Rafinerije nafte in plina.

1.3 Koksarne.

1.4 Obrati za uplinjanje in utekočinjanje premoga.

2. Proizvodnja in predelava kovin

2.1 Obrati za praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami).

2.2 Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro.

2.3 Obrati za predelavo železa in jekla:

(a)	obrati za vroče valjanje z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;

(b)	kovačnice s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW;

(c)	nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.

2.4 Livarne železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

2.5 Obrati:

(a)	za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;

(b)	za taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itn.), s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine.

2.6 Obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3.

3. Nekovinska industrija

3.1 Obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali apna v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan ali v drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan.

3.2 Obrati za proizvodnjo azbesta in izdelavo azbestnih izdelkov.

3.3 Obrati za proizvodnjo stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

3.4 Obrati za taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

3.5 Obrati za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in/ali z zmogljivostjo peči nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3.

4. Kemična industrija

Proizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v točkah 4.1 do 4.6.

4.1 Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij, kot so:

(a)	enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);

(b)	ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole;

(c)	ogljikovodiki z vezanim žveplom;

(d)	ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;

(e)	ogljikovodiki z vezanim fosforjem;

(f)	halogenirani ogljikovodiki;

(g)	organokovinske spojine;

(h)	osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);

(i)	sintetične gume;

(j)	barve in pigmenti;

(k)	površinsko aktivne snovi.

4.2 Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij, kot so:

(a)	plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid;

(b)	kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;

(c)	lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;

(d)	soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;

(e)	nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid.

4.3 Kemični obrati za proizvodnjo fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih).

4.4 Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih sredstev za varstvo rastlin in biocidov.

4.5 Obrati, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov.

4.6 Kemični obrati za proizvodnjo eksplozivnih snovi.

5. Ravnanje z odpadki

Brez vpliva na člen 11 Direktive 2006/12/ES ali člen 3 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (1):

5.1 Obrati za odstranjevanje ali predelavo nevarnih odpadkov, kakor so določeni v seznamu, navedenem v členu 1(4) Direktive 91/689/EGS, v prilogah II A in II B (postopki R1, R5, R6, R8 in R9) k Direktivi 2006/12/ES in v Direktivi Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (2), z zmogljivostjo nad 10 ton na dan.

5.2 Obrati za sežiganje komunalnih odpadkov (odpadki iz gospodinjstev ter podobni odpadki iz trgovin, industrije in ustanov) z zmogljivostjo nad 3 tone na uro.

5.3 Obrati za odstranjevanje nenevarnih odpadkov, kakor so določeni v Prilogi II A k Direktivi 2006/12/ES pod naslovoma D8 in D9, z zmogljivostjo nad 50 ton na dan.

5.4 Odlagališča odpadkov, ki sprejmejo več kot 10 ton na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke.

6. Druge dejavnosti

6.1 Industrijski obrati za proizvodnjo:

(a)	papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;

(b)	papirja in kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

6.2 Obrati za predhodno obdelavo (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan.

6.3 Obrati za strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan.

(a)	Klavnice z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan.

(b)

Obdelava in predelava za proizvodnjo živil iz:

—	živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan,

—	rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost).

(c)	Obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna letna vrednost).

6.5 Kafilerije z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan.

6.6 Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:

(a)	40 000 mest za perutnino;

(b)	2 000 mest za prašiče pitance (težje od 30 kg) ali

(c)	750 mest za plemenske svinje.

6.7 Obrati za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.8 Obrati za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.

(1) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(2) UL L 194, 25.7.1975, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91).

PRILOGA II

SEZNAM DIREKTIV, NAVEDENIH V ČLENIH 19(2) IN (3) TER 20

1.	Direktiva Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom

2.	Direktiva Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo

3.	Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija

4.	Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize

5.	Direktiva Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana

6.	Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS

7.	Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov

8.	Direktiva Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida

9.	Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav

10.	Direktiva 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti

11.	Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih

12.	Direktiva Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj

13.	Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih

14.	Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih

PRILOGA III

SEZNAM GLAVNIH SNOVI, KI ONESNAŽUJEJO OKOLJE IN JIH JE TREBA UPOŠTEVATI, ČE SO POMEMBNE ZA DOLOČANJE MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ

Zrak

1.	Žveplov dioksid in druge žveplove spojine

2.	Dušikovi oksidi in druge dušikove spojine

3.	Ogljikov monoksid

4.	Hlapne organske spojine

5.	Kovine in njihove spojine

Prah

7.	Azbest (suspendirani delci, vlakna)

8.	Klor in klorove spojine

9.	Fluor in fluorove spojine

10.	Arzen in arzenove spojine

11.

Cianidi

12.	Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogene ali mutagene, ali da bi prek zraka lahko vplivale na razmnoževanje

13.	Poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani

Voda

1.	Organohalogenske spojine in snovi, ki bi v vodnem okolju lahko tvorile take spojine

2.	Organofosforne spojine

3.	Organokositrne spojine

4.	Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogeni ali mutageni, ali da bi v vodnem okolju ali prek vodnega okolja lahko vplivali na razmnoževanje

5.	Obstojni ogljikovodiki in obstojne strupene organske snovi, ki se kopičijo v organizmih

Cianidi

7.	Kovine in njihove spojine

8.	Arzen in arzenove spojine

9.	Biocidi in sredstva za zaščito rastlin

10.	Suspendirane snovi

11.	Snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji (posebno nitrati in fosfati)

12.	Snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere (in se lahko merijo s parametri, kot so BPK, KPK itd.).

PRILOGA IV

Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije, opredeljene v členu 2(12), je treba na splošno ali v posebnih primerih in ob upoštevanju verjetnih stroškov in koristi takega ukrepa ter načela varnosti in preprečevanja nameniti pozornost:

1.	uporabi tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

2.	uporabi manj nevarnih snovi;

3.	pospeševanju predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno;

4.	primerljivim procesom, napravam ali načinom obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni;

5.	tehnološkemu napredku in novim znanstvenim spoznanjem;

6.	vrsti, učinkom in obsegu posameznih emisij;

7.	začetku obratovanja novih ali obstoječih obratov;

8.	času, potrebnem za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije;

9.	porabi in vrsti surovin (vključno z vodo), uporabljenih v procesu in energetski učinkovitosti;

10.	potrebi po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje in tveganja za okolje na najnižjo možno raven;

11.	potrebi po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje na najnižjo možno raven;

12.	informacijam, ki jih objavlja Komisija na podlagi drugega pododstavka člena 17(2) ali mednarodne organizacije.

PRILOGA V

SODELOVANJE JAVNOSTI PRI ODLOČANJU

Javnost se obvesti (prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev) o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati:

(a)	vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 15(1), vključno z opisom elementov iz člena 6(1);

(b)	kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 18;

(c)	podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d)	vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(e)	kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(f)	navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;

(g)	podatki o določbah za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5.

Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)	v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;

(b)	v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES, drugi podatki, kakor so navedeni v točki 1, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 8, in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1.

3.	Zadevna javnost je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve.

4.	Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo.

Države članice podrobno določijo določbe o obveščanju javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in o posvetovanju z zadevno javnostjo (na primer s pismenimi prispevki ali z javno anketo). Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb te priloge.

PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami (iz člena 22)

Direktiva Sveta 96/61/ES (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).
Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).	Samo člen 4 in Priloga II
Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).	Samo člen 26
Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).	Samo točka (61) Priloge III
Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).	Samo člen 21(2)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 22)

Direktiva	Roki za prenos
96/61/ES	30. oktober 1999
2003/35/ES	25. junij 2005
2003/87/ES	31. december 2003

PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 96/61/ES	Ta direktiva
Člen 1	Člen 1
Člen 2, uvodno besedilo	Člen 2, uvodno besedilo
Člen 2(1–9)	Člen 2(1–9)
Člen 2(10)(a)	Člen 2(10)
Člen 2(10)(b)	Člen 2(11)
Člen 2(11), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 2(12), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 2(11), prvi pododstavek, prva alinea	Člen 2(12), prvi pododstavek, (a)
Člen 2(11), prvi pododstavek, druga alinea	Člen 2(12), prvi pododstavek, (b)
Člen 2(11), prvi pododstavek, tretja alinea	Člen 2(12), prvi pododstavek, (c)
Člen 2(11), drugi pododstavek	Člen 2(12), drugi pododstavek
Člen 2(12)	Člen 2(13)
Člen 2(13)	Člen 2(14)
Člen 2(14)	Člen 2(15)
Člen 3, prvi pododstavek	Člen 3(1)
Člen 3, drugi pododstavek	Člen 3(2)
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 5
Člen 6(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 6(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 6(1), prvi pododstavek, prva do deseta alinea	Člen 6(1), prvi pododstavek, (a) do (j)
Člen 6(1), drugi pododstavek	Člen 6(1), drugi pododstavek
Člen 6(2)	Člen 6(2)
Členi 7 do 12	Členi 7 do 12
Člen 13(1)	Člen 13(1)
Člen 13(2), uvodno besedilo	Člen 13(2), uvodno besedilo
Člen 13(2), prva do četrta alinea	Člen 13(2)(a) do (d)
Člen 14, uvodno besedilo	Člen 14, uvodno besedilo
Člen 14, prva do tretja alinea	Člen 14(a) do (c)
Člen 15(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo	Člen 15(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo
Člen 15(1), prvi pododstavek, prva do tretja alinea	Člen 15(1), prvi pododstavek, (a) do (c)
Člen 15(1), drugi pododstavek	Člen 15(1), drugi pododstavek
Člen 15(2)	Člen 15(2)
Člen 15(4)	Člen 15(3)
Člen 15(5)	Člen 15(4)
Člen 15a, prvi pododstavek, uvodno in končno besedilo	Člen 16(1)
Člen 15a, prvi pododstavek, (a) in (b)	Člen 16(1)(a) in (b)
Člen 15a, drugi pododstavek	Člen 16(2)
Člen 15a, tretji pododstavek, prvi in drugi stavek	Člen 16(3), prvi pododstavek
Člen 15a, tretji pododstavek, tretji stavek	Člen 16(3), drugi pododstavek
Člen 15a, četrti pododstavek,	Člen 16(4), prvi pododstavek
Člen 15a, peti pododstavek	Člen 16(4), drugi pododstavek
Člen 15a, šesti pododstavek	Člen 16(5)
Člen 16	Člen 17
Člen 17	Člen 18
Člen 18(1), uvodno in končno besedilo	Člen 19(1)
Člen 18(1), prva in druga alinea	Člen 19(1)(a) in (b)
Člen 18(2), prvi pododstavek	Člen 19(2)
Člen 18(2), drugi pododstavek	Člen 19(3)
Člen 19	—
Člen 20(1)	Člen 20(1)
Člen 20(2)	Člen 20(2)
Člen 20(3), prvi pododstavek	Člen 20(3), prvi pododstavek
Člen 20(3), drugi pododstavek	—
Člen 20(3), tretji pododstavek	Člen 20(3), drugi pododstavek
Člen 21(1)	—
Člen 21(2)	Člen 21
—	Člen 22
Člen 22	Člen 23
Člen 23	Člen 24
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II
Priloga III	Priloga III
Priloga IV	Priloga IV
Priloga V	Priloga V
—	Priloga VI
—	Priloga VII

29.1.2008

Uradni list Evropske unije

L 24/30

DIREKTIVA 2008/2/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. januarja 2008

o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih

(Kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 74/347/EGS z dne 25. junij 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Direktiva 74/347/EGS je ena od posamičnih direktiv o sistemu ES-homologacije, predvidenem v Direktivi Sveta 74/150/EGS, kakor je bila nadomeščena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maj 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5) in določa tehnične predpise za oblikovanje in konstrukcijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih v zvezi z vidnim poljem in brisalci vetrobranskega stekla. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije, predvidenega v Direktivi 2003/37/ES, za vsako vrsto vozila. Zato določbe Direktive 2003/37/ES o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih, njihovih priklopnikih in zamenljivih vlečenih strojih ter njihovih sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah veljajo za to direktivo.

(3)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge II, za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetek njihove uporabe –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. „Kmetijski ali gozdarski traktor“ pomeni katero koli motorno vozilo, ki je opremljeno s kolesi ali gosenicami in ima vsaj dve osi, katerega glavna funkcija je njegova vlečna moč in ki je posebej namenjeno za vleko, potiskanje, prevažanje ali za pogon določenih strojev, strojne opreme ali priklopnikov, namenjenih za uporabo v kmetijstvu ali gozdarstvu. Lahko je opremljeno za prevažanje tovora in potnikov.

2. Ta direktiva se uporablja samo za traktorje, opredeljene v odstavku 1, ki so opremljeni s kolesi s pnevmatiko in imajo največjo konstrukcijsko določeno hitrost med 6 in 40 km/h.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije traktorja zaradi razlogov, ki se nanašajo na brisalce vetrobranskega stekla, če ti izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti registracije ali prepovedati prodaje, začetka delovanja ali uporabe traktorjev zaradi razlogov, ki se nanašajo na brisalce vetrobranskega stekla, če ti izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

Člen 4

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev Priloge I tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2) Direktive 2003/37/ES.

Člen 5

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 6

Direktiva 74/347/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge II, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge II, za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetek njihove uporabe.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 7

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. maja 2008.

Člen 8

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 15. januarja 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ

(1) UL C 161, 13.7.2007, str. 35.

(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junij 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.

(3) UL L 191, 15.7.1974, str. 5. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 97/54/ES (UL L 277, 10.10.1997, str. 24).

(4) Glej Prilogo II, del A.

(5) UL L 171, 9.7.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81).

PRILOGA I

VIDNO POLJE

OPREDELITEV POJMOV IN ZAHTEVE

1. OPREDELITVE

1.1. Vidno polje

„Vidno polje“ pomeni vse smeri spredaj in ob strani, v katere lahko gleda voznik traktorja.

1.2. Referenčna točka

„Referenčna točka“ pomeni po dogovoru določen položaj oči voznika traktorja, namišljeno združen v eno samo točko. Referenčna točka leži na ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno simetrijsko ravnino traktorja in poteka skozi središče sedeža, 700 mm navpično nad sečiščem te ravnine in površine sedeža ter je oddaljena v smeri proti medenični opori 270 mm od navpične ravnine, ki poteka skozi prednji rob površine sedeža in je pravokotna na vzdolžno simetrijsko ravnino traktorja (slika 1). Tako določena referenčna točka se nanaša na sedež, ko ni zaseden in je nameščen v središčnem položaju, kakor ga je določil proizvajalec traktorja.

1.3. Polkrog vidnega polja

„Polkrog vidnega polja“ pomeni polkrog, ki ga lok polmera 12 m oriše okrog točke, ki leži na vodoravni ravnini ceste navpično pod referenčno točko, tako da je lok polkroga, ko je obrnjen v smer premikanja, pred traktorjem, medtem ko je premer, ki povezuje polkrog, pravokoten na vzdolžno os traktorja (slika 2).

1.4. Učinek zakrivanja

„Zakritje“ pomeni tetive odsekov polkroga vidnega polja, ki jih ni mogoče videti zaradi delov konstrukcije, kot so stebrički strehe, zračne odprtine ali izpušne cevi in okvir vetrobranskega stekla.

1.5. Odsek vidnega polja

„Odsek vidnega polja“ pomeni tisti del vidnega polja, ki je omejen:

1.5.1.

zgoraj

z vodoravno ravnino, ki teče skozi referenčno točko;

1.5.2.

na ravnini ceste

z območjem, ki leži zunaj polkroga vidnega polja in pomeni nadaljevanje odseka polkroga vidnega polja, katerega tetiva je dolga 9,5 m in pravokotna na ravnino, vzporedno z vzdolžno simetrijsko ravnino traktorja, ki poteka skozi središče voznikovega sedeža in jo ta ravnina razpolavlja.

1.6. Območje brisanja brisalcev vetrobranskega stekla

„Območje brisanja brisalcev vetrobranskega stekla“ pomeni zunanjo površino vetrobranskega stekla, ki jo brišejo brisalci vetrobranskega stekla.

2. ZAHTEVE

2.1. Splošno

Traktorji so izdelani in opremljeni tako, da je vidno polje voznika v cestnem prometu ter pri delu na polju in v gozdu ustrezno v vseh običajnih razmerah, kot je vožnja po cesti ter delo na poljih in v gozdovih. Vidno polje je ustrezno, kadar ima voznik, kolikor je le mogoče, pogled na del vsakega od obeh prednjih koles in kadar so izpolnjene naslednje zahteve.

2.2. Preverjanje vidnega polja

2.2.1. Postopek za določanje učinkov zakrivanja

2.2.1.1. Traktor mora biti nameščen na vodoravno površino tako, kakor kaže slika 2. Na vodoravnem nosilcu morata biti dva točkovna vira svetlobe v višini referenčne točke, npr. 2 × 150 W, 12 V, ki sta 65 mm narazen in simetrično nameščena glede na referenčno točko. Nosilec mora biti vrtljiv v svoji središčni točki okrog navpične osi, ki poteka skozi referenčno točko. Za merjenje učinkov zakritja mora biti nosilec postavljen tako, da je linija, ki povezuje svetlobna vira, pravokotna na linijo, ki povezuje zakrivajoči sestavni del in referenčno točko.

Prekrite dele obrisov (najgloblja senca), ki jih zakrivajoči sestavni del projicira na polkrog vidnega polja, ko sta svetlobna vira vključena sočasno ali izmenično, je treba izmeriti v skladu s točko 1.4. (slika 3).

2.2.1.2. Zakritja ne smejo presegati 700 mm.

2.2.1.3. Zakritja zaradi bližnjih delov konstrukcije, ki so širši od 80 mm, morajo biti razporejena tako, da je med središči dveh zakritij presledek, ki ni manjši od 2 200 mm, merjeno kot tetiva polkroga vidnega polja.

2.2.1.4. V polkrogu vidnega polja ne sme biti več kot šest zakritij, v odseku vidnega polja, opredeljenem v točki 1.5, pa sta lahko največ dva.

2.2.1.5. Izven odseka vidnega polja so zakritja, večja od 700 mm in ne večja od 1 500 mm, dovoljena, če sestavnih delov, ki jih povzročajo, ni mogoče preoblikovati ali premestiti; na vsaki strani sta lahko največ dve takšni zakritji, eno ni večje od 700 mm in drugo od 1 500 mm, ali dve takšni zakritji, pri čemer nobeno ni večje od 1 200 mm.

2.2.1.6. Slepe točke, ki jih povzročijo homologirana vzvratna ogledala, se lahko zanemarijo, če je konstrukcija teh ogledal takšna, da jih nikakor ni mogoče namestiti drugače.

2.2.2. Matematična določitev zakritja za binokularen pogled:

2.2.2.1. alternativno postopku, opredeljenem v točki 2.2.1, je sprejemljivost posameznih zakritij mogoče določiti matematično. Glede velikosti, razporeditve in števila zakritij veljajo zahteve točk 2.2.1.2 do 2.2.1.6;

2.2.2.2. za binokularen pogled z medočesno razdaljo 65 mm je v mm izraženo zakritje navedeno s formulo:

Formula

kjer je:

a	v milimetrih izražena razdalja med sestavnim delom, ki ovira pogled, in referenčno točko, merjena vzdolž vizualnega polmera, ki povezuje referenčno točko, središče sestavnega dela in obod polkroga vidnega polja; in
b	v milimetrih izražena širina sestavnega dela, ki ovira pogled, merjena vodoravno in pravokotno na vizualni polmer.

2.3. Preskusne metode iz točke 2.2 je mogoče nadomestiti z drugimi, če je mogoče dokazati, da so te enako ustrezne.

2.4. Prozorno območje vetrobranskega stekla

Za določanje zakritij v odseku vidnega polja lahko zakritja zaradi okvira vetrobranskega stekla in katere koli druge ovire v skladu z določbami točke 2.2.1.4 veljajo kot eno samo zakritje, če razdalja med skrajnimi zunanjimi točkami tega zakritja ne presega 700 mm.

2.5. Brisalci vetrobranskega stekla

2.5.1. Traktorji, ki imajo vetrobransko steklo, morajo biti opremljeni tudi z brisalci vetrobranskega stekla na motorni pogon. Območje, ki ga ti brisalci obrišejo, mora zagotavljati neoviran pogled naprej, ki ustreza tetivi polkroga vidnega polja, ki je dolga vsaj 8 m znotraj odseka vidnega polja.

2.5.2. Povprečna hitrost delovanja brisalcev vetrobranskega stekla mora biti vsaj 20 ciklov na minuto.

PRILOGA II

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami (iz člena 6)

Direktiva Sveta 74/347/EGS (UL L 191, 15.7.1974, str. 5)
Direktiva Komisije 79/1073/EGS (UL L 331, 27.12.1979, str. 20)
Direktiva Sveta 82/890/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 45)	Samo kar zadeva sklicevanje na Direktivo 74/347/EGS v členu 1(1)
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/54/ES (UL L 277, 10.10.1997, str. 24)	Samo kar zadeva sklicevanje na Direktivo 74/347/EGS v prvi alinei člena 1

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe (iz člena 6)

Direktiva	Roki za prenos	Datum začetka uporabe
74/347/EGS	2. januarja 1976 (1)
79/1073/EGS	30. aprila 1980
82/890/EGS	22. junija 1984
97/54/ES	22. septembra 1998	23. septembra 1998

(1) V skladu s členom 3a, vstavljenem s točko 2 člena 1 Direktive 79/1073/EGS:

„1. Nobena država članica ne sme zaradi razlogov, ki se nanašajo na vidno polje traktorjev, od 1. maja 1980 dalje:

—	zavrniti, glede na tip traktorja, podelitve EGS-homologacije, izdaje dokumenta iz zadnje alinee člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije,

—	ali prepovedati začetka uporabe traktorjev,

če vidno polje tega tipa traktorja ali teh traktorjev izpolnjuje zahteve te direktive.

2. Države članice od 1. oktobra 1980 dalje:

—	ne smejo več izdati dokumenta iz zadnje alinee člena 10(1) Direktive 74/150/EGS za tip traktorja, v katerem vidno polje ne izpolnjuje določb te direktive,

—	lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije traktorja, katerega vidno polje ne izpolnjuje določb te direktive.

3. Države članice lahko od 1. januarja 1983 prepovejo začetek uporabe katerega koli traktorja, katerega vidno polje ne izpolnjuje določb te direktive.“

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 74/347/EGS	Ta direktiva
Členi 1 do 3	Členi 1 do 3
Člen 3a	Opomba (*), Priloga II
Člen 4	Člen 4
Člen 5(1)	—
Člen 5(2)	Člen 5
—	Člena 6 in 7
Člen 6	Člen 8
Priloga	Priloga I
Priloga, točke 1 do 2.3	Priloga I, točke 1 do 2.3
Priloga, točka 2.4	—
Priloga, točka 2.5	Priloga I, točka 2.4
Priloga, točka 2.6	Priloga I, točka 2.5
Priloga, slike 1, 2 in 3	Priloga I, slike 1, 2 in 3
—	Priloga II
—	Priloga III

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

29.1.2008

Uradni list Evropske unije

L 24/45

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 21. decembra 2007

o nacionalnih določbah o nekaterih fluoriranih toplogrednih plinih, o katerih je Republika Avstrija poslala uradno obvestilo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 6646)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2008/80/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95(6) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (1) in zlasti člena 9(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

I. DEJSTVA IN POSTOPEK

(1)

Republika Avstrija je 29. junija 2007 v skladu s členom 9(3)(b) Uredbe (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih obvestila Komisijo o nacionalnih ukrepih, sprejetih leta 2002 (BGBl. II št. 447/2002 – Odredba zveznega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami o prepovedih in omejitvah za delno in popolnoma fluorirane ogljikovodike in žveplov heksafluorid (Odredba o HFC-PFC-SF6), objavljena v Zveznem uradnem listu 10. decembra 2002), kakor je bila pozneje spremenjena z Odredbo iz BGBl. II št. 139/2007 z dne 21. junija 2007.

(2)	V tem dopisu avstrijska vlada poudarja, da namerava Republika Avstrija do 31. decembra 2012 ohraniti svoje nacionalne določbe, ki so strožje od določb Uredbe (ES) št. 842/2006, v skladu s členom 9(3)(a) navedene uredbe.

1. ZAKONODAJA SKUPNOSTI

1.1 ČLEN 95(4), (5) IN (6) POGODBE ES

(3)

Člen 95(4) Pogodbe ES določa, da „če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo“.

(4)

Člen 95(5) Pogodbe ES določa: „Brez poseganja v odstavek 4 pa država članica, če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, meni, da mora na podlagi novih znanstvenih spoznanj o varstvu okolja ali delovnega okolja uvesti nacionalne določbe zaradi problema, ki je specifičen zanjo in je posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa, o načrtovanih določbah pa tudi o razlogih za njihovo uvedbo uradno obvesti Komisijo“.

(5)	Komisija v skladu s členom 95(6) v šestih mesecih po uradnih obvestilih odobri ali zavrne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

1.2 UREDBA (ES) ŠT. 842/2006

(6)	Uredba (ES) št. 842/2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (F-plinih) je namenjena preprečevanju in omejevanju emisij nekaterih F-plinov (HFC, PFC in SF6), ki jih zajema Kjotski protokol.

(7)	Uredba vsebuje tudi omejeno število prepovedi uporabe in prepovedi dajanja v promet, kadar je ugotovljeno, da so na ravni Skupnosti na voljo stroškovno učinkovite nadomestne snovi in da izboljšanje omejitve in rekuperacije emisij ni izvedljivo.

(8)	Uredba ima dvojno pravno podlago, vse določbe temeljijo na členu 175(1) Pogodbe ES, členi 7, 8 in 9 pa zaradi svojega vpliva na prost pretok blaga na enotnem trgu ES temeljijo na členu 95 Pogodbe ES.

(9)

Člen 9 Uredbe ureja dajanje v promet in natančneje prepoveduje trženje številnih izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline, ki jih vključuje Uredba, ali katerih delovanje je od njih odvisno. V odstavku 3(a) navedenega člena je določeno, da lahko države članice, ki so do 31. decembra 2005 sprejele nacionalne ukrepe, ki so strožji od tistih iz navedenega člena in spadajo na področje uporabe Uredbe, ohranijo navedene nacionalne ukrepe do 31. decembra 2012. Zadevne države članice v skladu z odstavkom 3(b) navedenega člena Komisijo uradno obvestijo o navedenih ukrepih in njihovi utemeljitvi, pri čemer morajo biti ti ukrepi združljivi s Pogodbo.

(10)	Uredba se uporablja od 4. julija 2007, razen člena 9 in Priloge II, ki se uporabljata od 4. julija 2006.

2. URADNO OBVESTILO O NACIONALNIH PREDPISIH

(11)	Nacionalne določbe, o katerih je Republika Avstrija poslala uradno obvestilo, so bile uvedene z Odredbo št. 447/2002 z dne 10. decembra 2002 in spremenjene z Odredbo št. 139/2007 z dne 21. junija 2007.

(12)

Odredba št. 447/2002, kakor je bila spremenjena z Odredbo št. 139/2007 (v nadaljnjem besedilu „Odredba“), zadeva toplogredne pline, ki so navedeni v Kjotskem protokolu in od katerih ima večina velik potencial globalnega segrevanja, in sicer fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), ter je bila izdana z namenom, da bi Avstrija izpolnila cilje zmanjšanja emisij.

(13)

Odredba prepoveduje dajanje v promet in uporabo zgoraj navedenih toplogrednih plinov ter njihovo uporabo v nekateri opremi, enotah in proizvodih, razen če se uporabljajo v raziskovalne, razvojne in analitične namene. Podrobne določbe o prepovedi in pogojih dopustnosti so določene v členih od 4 do 17 Odredbe.

(14)

S spremembo iz leta 2007 je upoštevana odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razveljavilo (v odločbah z dne 9. junija 2005 in 1. decembra 2005, objavljenih v Zveznem uradnem listu 9. avgusta 2005 in 24. februarja 2006) mejno vrednost potenciala globalnega segrevanja za HFC, določeno na 3 000 v vrstici 3 člena 12(2) Odredbe št. 447/2002, in določbo o izjemi iz točke a) vrstice 3 člena 12(2) Odredbe, ker naj bi bili nezakoniti.

(15)

Poleg tega so bile s spremembo iz leta 2007 uvedene manjše omejitve v zvezi s sektorjema opreme za hlajenje in klimatizacijo, s čimer se ju je uskladilo z določbami iz Uredbe (ES) št. 842/2006. Spremenjena odredba ne velja več za premično opremo za hlajenje in klimatizacijo. Glede nepremičnih aplikacij se prepoved uporablja samo za majhne vstavljive enote s 150 g hladilnega plina ali manj in za samostojne naprave z 20 kg hladilnega plina ali več. Za druge aplikacije so opredeljeni tehnični parametri, s katerimi je zagotovljeno, da se ne uporablja več hladilnega plina, kot je potrebno v skladu s tehničnimi zahtevami. Uvedene so bile tudi spremembe v zvezi z ravnanjem z aerosoli, ki vsebujejo HFC, in uporabo žveplovega heksafluorida, da se ju je uskladilo z zakonodajo EU.

(16)	Komisija je z dopisom z dne 1. avgusta 2007 obvestila avstrijsko vlado, da je prejela uradno obvestilo in da se je šestmesečno obdobje preverjanja iz člena 95(6) začelo 30. junija 2007, dan po prejemu uradnega obvestila.

(17)

Komisija je z dopisom z dne 12. oktobra 2007 druge države članice obvestila o uradnem obvestilu in jim dala na voljo 30 dni za predložitev pripomb. Komisija je uradno obvestilo tudi objavila v Uradnem listu Evropske unije (2), da bi druge zainteresirane strani obvestila o nacionalnih določbah Avstrije in razlogih zanje.

II. PRESOJA

1. OBRAVNAVA DOPUSTNOSTI

(18)	Sedanje uradno obvestilo je bilo pregledano ob upoštevanju člena 95(4) in (5) Pogodbe ES in v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006.

(19)	Člen 95(4) zadeva primere, ko država članica po sprejetju usklajevalnega ukrepa meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja.

(20)

Ker pa so bili ukrepi, sprejeti leta 2002, spremenjeni leta 2007, je ustrezno, da se prouči, ali se člen 95(5) uporablja v zvezi z določbami Odredbe, ki so bile spremenjene po sprejetju Uredbe (ES) št. 842/2006. Če bi bile te določbe bistveno spremenile vsebino določb, sprejetih pred usklajevalnim ukrepom, bi bilo o njih treba obvestiti Komisijo pred njihovim sprejetjem in jih utemeljiti z novimi znanstvenimi dokazi na osnovi problema, ki je specifičen za zadevno državo članico in posledica sprejetja usklajevalnega ukrepa.

(21)

Z analizo akta o spremembi je bilo ugotovljeno, da je bil namen sprememb, uvedenih leta 2007, črtanje določb (točki 10 in 12 Odredbe o spremembi), zmanjšanje njihovega področja uporabe na bolj specifične izdelke ali aplikacije brez dodajanja novih zahtev (točke 1, 3 in 10 Odredbe o spremembi) ali uvedba dodatnih možnosti za odstopanje od omejitev, določenih z Odredbo iz leta 2002 (točki 6 in 7 Odredbe o spremembi). Poleg tega je bilo dodano sklicevanje na Uredbo (ES) št. 842/2006 in izrecne zahteve, pri katerih so upoštevani usklajevalni ukrepi (točke 1, 8 in 9 Odredbe o spremembi).

(22)

Ugotovljeno je bilo, da ni nobenih ukrepov, ki bi vsebino ukrepov, sprejetih pred sprejetjem usklajevalnega ukrepa, spreminjali tako, da bi uvajali dodatne omejitve. Ta sprememba torej ni vsebovala novih ukrepov, ki bi veljali za strožje od ukrepov iz Uredbe (ES) št. 842/2006, temveč je na podlagi spremembe zmanjšan njihov vpliv na notranji trg. Zato je ustrezno, da se za oceno vseh določb Odredbe, tudi tistih, ki so bile spremenjene leta 2007, uporablja člen 95(4).

(23)

Vendar odredba vsebuje določbe, ki so strožje od določb iz Uredbe (ES) št. 842/2006, saj vsebuje prepoved uvoza, prodaje in uporabe novih izdelkov, ki vsebujejo F-pline, po 1. januarju 2006 ter prepoved uvoza, prodaje in uporabe F-plinov, novih in pridobljenih z rekuperacijo, po 1. januarju 2006, medtem ko Uredba vsebuje manj omejujočo prepoved dajanja v promet, saj velja samo za izdelke, navedene v Prilogi II. Poleg tega Uredba določa omejitve samo pri uporabi SF6, medtem ko je pri avstrijskem ukrepu predviden tudi nadzor uporabe HFC in PFC. Odredba je tako s svojo zahtevnostjo glede dajanja v promet in nadzora uporabe strožja kot zakonodaja na ravni Skupnosti, ki je zdaj v veljavi.

(24)

Republika Avstrija trdi, da je taka zakonodaja zanjo nujno potrebna, da bi lahko izpolnila obveznosti iz Kjotskega protokola, namreč zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 13 % do leta 2012 v primerjavi z ravnijo iz leta 1990, kar utemeljeno zahteva usklajeno prizadevanje pri obravnavanju vsakega vira emisij toplogrednih plinov.

(25)	Združljivost se preveri na podlagi člena 95(4) in (6) Pogodbe ob upoštevanju Uredbe št. 842/2006. V členu 95(4) je zahtevano, da mora biti uradnemu obvestilu priložen opis razlogov, povezanih z eno ali več pomembnimi potrebami iz člena 30 ali varstvom okolja ali delovnega okolja.

(26)	Glede na navedeno Komisija meni, da je zahteva, ki jo je Republika Avstrija predložila, da bi pridobila dovoljenje za ohranitev nacionalnih določb o nekaterih industrijskih toplogrednih plinih, dopustna v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES.

2. VSEBINSKA PRESOJA

(27)

V skladu s členom 95(4) in prvim pododstavkom člena 95(6) Pogodbe ES mora Komisija ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenega člena, ki državi članici omogočajo, da ohrani nacionalne določbe, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa Skupnosti. Nacionalne določbe je treba zlasti utemeljiti s pomembnimi potrebami iz člena 30 Pogodbe ali v zvezi z varstvom okolja ali delovnega okolja, ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrite omejitve trgovine med državami članicami ter nesorazmerna in nepotrebna ovira za delovanje notranjega trga.

2.1 DOKAZNO BREME

(28)

Komisija mora pri proučitvi, ali so nacionalni ukrepi, o katerih je bilo v skladu s členom 95(4) poslano uradno obvestilo, utemeljeni, za podlago vzeti „razloge“, ki jih je predložila zadevna država članica. To pomeni, da mora v skladu z določbami Pogodbe ES država članica, ki prosi za ohranitev nacionalnih ukrepov, dokazati, da so ti utemeljeni.

2.2 UTEMELJENOST NA PODLAGI POMEMBNIH POTREB IZ ČLENA 30 ALI V ZVEZI Z VARSTVOM OKOLJA ALI DELOVNEGA OKOLJA

2.2.1 Stališče Avstrije

(29)

Avstrijski organi se pri utemeljitvi ohranitve svojih nacionalnih določb sklicujejo na obveznost Republike Avstrije na podlagi Kjotskega protokola. Sprejetje Odredbe je prispevalo k izpolnjevanju obveznosti zmanjšanja emisij za 13 % do leta 2012 v primerjavi z ravnijo iz leta 1990, kar ustreza največji emisiji 67 milijonov ton ekvivalentov CO2.

(30)

Avstrija je predložila pregledno študijo „Preiskava o najnovejšem razvoju na izbranih področjih uporabe fluoriranih plinov s potencialom globalnega segrevanja“, ki jo je pripravila maja 2006. V študiji je navedeno, da so F-plini, zajeti v Odredbi, leta 2003 predstavljali več kot 2 % emisij toplogrednih plinov v Avstriji in da se bo ta vrednost po pričakovanjih do leta 2010 podvojila. Odredba je bila zato sestavni del nacionalne strategije za podnebje.

(31)	Avstrijska vlada meni, da je namen Odredbe varovati okolje ter da je potrebna in sorazmerna za preprečevanje in zmanjšanje emisij fluoriranih plinov. Zato je po njenem mnenju združljiva s Pogodbo.

2.2.2 Ocena stališča Avstrije

(32)	Komisija po proučitvi podatkov, ki jih je predložila Avstrija, meni, da se lahko zahteva za ohranitev ukrepov, ki so strožji od ukrepov iz Uredbe (ES) št. 842/2006, zlasti po večji uskladitvi ukrepov z navedeno Uredbo, šteje kot združljiva s Pogodbo, in sicer iz spodaj navedenih razlogov.

(33)

V zvezi z Odredbo št. 447/2002 je bil izveden postopek za ugotavljanje kršitev, ki ga je Komisija začela leta 2004, tj. pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 842/2006. Komisija je v uradnem opominu Avstrijo opozorila, da se lahko prepoved za HFC v sistemih za hlajenje in klimatskih sistemih obravnava kot nesorazmerna, ker so ti sistemi zaprti in se lahko izpuščanje HFC ohranja na najnižji ravni, dokler je mogoče zagotoviti pravilno delovanje, vzdrževanje in recikliranje.

(34)	Ta postopek je temeljil na členih 28–30 Pogodbe ES. Po sprejetju Uredbe (ES) št. 842/2006 in obvestilu Avstrije o strožjih nacionalnih ukrepih v okviru člena 9(3) se je postopek za ugotavljanje kršitev zaključil.

(35)

V uradnem opominu je Komisija zavzela stališče, da bi lahko bili avstrijski ukrepi v nasprotju s členom 28 Pogodbe ES zaradi naslednjih razlogov: Prvič: prepoved uporabe HFC kot sredstev za ohlajanje in hlajenje se ni štela za potrebno in sorazmerno za zagotavljanje primernega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v interesu varstva okolja z ustreznimi in učinkovitimi sredstvi. Drugič: v zvezi z uporabo HFC kot sredstev za gašenje je Komisija menila, da bi lahko mejna vrednost potenciala globalnega segrevanja, kot jo določa Odredba, pomenila samovoljno diskriminacijo izdelkov iz drugih držav članic.

(36)	To obravnava Odredba št. 139/2007 o spremembi. Zaradi spremembe Odredbe leta 2007 so bile nekatere prepovedi odpravljene in omiljene, zato prijavljeni ukrepi niso predstavljali ovire za delovanje notranjega trga, kot je navedeno v členu 95(6) Pogodbe ES.

(37)

Spremenjena prepoved v zvezi z uporabo HFC v opremi za hlajenje in klimatiziranje ter z načini uporabe ne velja več za opremo, ki se uporablja za hlajenje računalnikov, ne glede na količino hladilnega plina; za opremo s hladilnim plinom od 150 g do največ 20 kg; za samostojne naprave z 20 kg hladilnega plina ali manj, za kompaktne enote z 0,5 kg hladilnega plina na kilovat in za velike med seboj povezane nepremične enote s 100 kg hladilnega plina ali manj. Prepoved torej ne velja za večino sistemov za hlajenje in klimatiziranje. Pri teh spremembah je upoštevana pregledna študija iz maja 2006, ki je bila predložena Komisiji. Prepoved uporabe HFC kot sredstev za gašenje je bila z revizijo odpravljena.

2.2.2.1 Okoljska utemeljitev:

(38)

ES se je na podlagi Kjotskega protokola obvezala, da bo v obdobju 2008–2012 skupne emisije toplogrednih plinov iz držav članic zmanjšala za vsaj 8 % pod raven iz leta 1990. Republika Avstrija se je med nadaljnjimi razpravami v ES obvezala, da bo v tem obdobju svojo skupno raven emisij toplogrednih plinov zmanjšala za 13 % (3).

(39)	Odredba je del širše strategije, ki jo je uvedla Avstrija, da bi izpolnila svoj cilj za zmanjšanje emisij v skladu s Kjotskim protokolom in posledičnim sporazumom o delitvi bremena, ki je bil sprejet na ravni Skupnosti.

(40)

Ta strategija zajema vsak vir emisij toplogrednih plinov, zajetih v Kjotskem protokolu. Ukrepi v zvezi s F-plini so torej del njenega skupnega prizadevanja za izpolnitev obveznosti. Emisije F-plinov se bodo do leta 2010 brez nadaljnjega urejanja s predpisi predvidoma podvojile, in sicer zaradi vse večje uporabe hlajenja in stalnega opuščanja HCFC pri hlajenju v skladu z Uredbo (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (4).

(41)	Komisija zaradi navedenega meni, da je okoljska utemeljitev, ki jo je predložila Republika Avstrija, tj. zmanjšanje in preprečevanje emisij fluoriranih plinov, ustrezna in veljavna.

2.2.2.2 Ustreznost in sorazmernost avstrijske odredbe glede na cilj nadaljnjega zmanjšanja emisij fluoriranih toplogrednih plinov:

(42)

Avstrija se je že leta 2002 odločila za selektivno prepoved dajanja v promet nove opreme, da bi še dodatno zmanjšala in preprečila emisije F-plinov. Ta odločitev je temeljila na preiskavah o obstoju in razpoložljivosti nadomestnih snovi brez F-plinov. Ukrepi so bili nato pregledani leta 2006, da so se upoštevali novi znanstveni in tehnološki dokazi in razvoj ter so se obravnavala vprašanja Komisije glede njihove sorazmernosti.

(43)	Opozoriti je treba, da člen 9(3)(a) Uredbe (ES) št. 842/2006 določa, da se nacionalni ukrepi ohranijo le do 31. decembra 2012; ker se uradno obvestilo, ki ga je predložila Republika Avstrija, sklicuje na ta člen Uredbe, sledi, da bi Odredba veljala samo za omejeno obdobje.

(44)	Odredba določa, da se lahko odobri izvzetje, če se ugotovi, da nadomestne snovi za uporabo HFC v penah in izdelkih, ki vsebujejo peno, niso na voljo. Poleg tega so bila izvzetja za uporabo HFC za nove aerosole, ki so namenjeni za izvoz, razširjena.

(45)

Komisija opaža, da Odredba vpliva na prost pretok blaga v ES, vendar na podlagi navedene analize ugotavlja, da je z okoljskega vidika utemeljena in da so v njej upoštevani vplivi predvidenih prepovedi na notranji trg, zlasti ker temelji na analizi obstoja in razpoložljivosti nadomestnih snovi v posebnih okoliščinah v Avstriji, podprtih z možnostjo posameznih izvzetij.

2.3 ODSOTNOST KAKRŠNE KOLI SAMOVOLJNE DISKRIMINACIJE IN KAKRŠNEGA KOLI PRIKRITEGA OMEJEVANJA TRGOVINE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

(46)	Komisija v skladu s členom 95(6) Pogodbe ES odobri ali zavrne zadevne nacionalne določbe, potem ko preveri, ali so morda sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrita omejitev trgovine med državami članicami.

(47)	Opozoriti je treba, da je treba zahtevo v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES presoditi glede na pogoje iz navedenega odstavka in odstavka 6 navedenega člena. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, se zahteva zavrne, ne da bi bilo treba preveriti druge pogoje.

(48)

Nacionalne določbe, o katerih je bilo poslano uradno obvestilo, so splošne in veljajo tako za nacionalne kot tudi za uvožene izdelke. Po uskladitvi predpisov o uporabi HFC z Uredbo (ES) št. 842/2006 ni dokazov, da je nacionalne določbe, o katerih je bilo poslano uradno obvestilo, mogoče uporabiti kot sredstvo samovoljne diskriminacije med gospodarskimi subjekti v Skupnosti.

(49)

Ob upoštevanju omejitev za nakupe iz drugih držav članic EGP, vključno držav članic Evropske unije, se razume, da je namen teh določb znotraj področja uporabe ukrepov zagotoviti enako obravnavo vseh snovi ali izdelkov, ne glede na njihovo poreklo, naj bodo proizvedeni na domačem trgu, uvoženi ali kupljeni na svetovnem trgu. Blago, uvoženo iz držav, ki niso članice EGP, je zajeto v določbah o dajanju v promet. To velja tudi za blago, kupljeno od države članice EGP, ki ni članica EU, pri čemer ukrepi za to blago temeljijo na dveh različnih elementih določbe, saj transakcija hkrati pomeni dajanje v promet in nakup od države članice EGP. Vendar to ne sme povzročiti diskriminacijske obravnave tega blaga.

(50)	Cilj Odredbe je varstvo okolja in nič ne kaže na to, da bi namen ali izvajanje Odredbe pomenilo kakršno koli samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine.

(51)	Komisija meni, da ni dokazov za to, da nacionalne določbe, o katerih so avstrijski organi poslali uradno obvestilo, pomenijo nesorazmerno omejitev za delovanje notranjega trga v primerjavi s postavljenimi cilji.

III. SKLEP

(52)

Komisija glede na navedene ugotovitve meni, da je zahteva Republike Avstrije z dne 29. junija 2007, da se do 31. decembra 2012 ohrani nacionalna zakonodaja, ki je strožja od Uredbe (ES) št. 842/2006, v zvezi z dajanjem v promet izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline ali katerih delovanje je od njih odvisno, dopustna.

(53)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da nacionalne določbe, sprejete leta 2002 in spremenjene leta 2007:

—	ustrezajo potrebam glede varstva okolja,

—	upoštevajo obstoj ter tehnično in gospodarsko razpoložljivost nadomestnih snovi za prepovedane aplikacije v Avstriji in bodo imele verjetno omejen gospodarski vpliv,

—	niso sredstvo samovoljne diskriminacije,

—	ne pomenijo prikritega omejevanja trgovine med državami članicami in

—	so zato združljive s Pogodbo.

Komisija torej meni, da se lahko ohranijo.

Treba pa je opozoriti, da se izvzetja iz odstavka 8(2) Odredbe po 4. juliju 2008 ne morejo odobriti za enokomponentne pene iz člena 9(1) in Priloge II k Uredbi (ES) št. 842/2006, razen če je to potrebno za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nacionalne določbe o nekaterih fluoriranih toplogrednih plinih, o katerih je Republika Avstrija uradno obvestila Komisijo z dopisom z dne 29. junija 2007 in ki so strožje od določb Uredbe (ES) št. 842/2006 v zvezi z dajanjem v promet izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline ali katerih delovanje je od njih odvisno, se odobrijo. Republiki Avstriji se dovoli, da jih ohrani do 31. decembra 2012.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Republiko Avstrijo.

V Bruslju, 21. decembra 2007

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije

(1) UL L 161, 14.6.2006, str. 1.

(2) UL C 245, 19.10.2007, str. 4.

(3) Odločba Sveta 2002/358/ES z dne 25. aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske skupnosti in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti (UL L 130, 15.5.2002, str. 1).

(4) UL L 244, 29.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 899/2007 (UL L 196, 28.7.2007, str. 24).

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 24

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 51 29. januar 2008

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Sveta (ES) št. 75/2008 z dne 28. januarja 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1207/2001 o postopkih za olajšanje izdajanja ali izdelave dokazil o poreklu in izdajanju nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v Skupnosti v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ( 1 )	1
		Uredba Komisije (ES) št. 76/2008 z dne 28. januarja 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	4
	*	Uredba Komisije (ES) št. 77/2008 z dne 28. januarja 2008 o določitvi količin obveznosti dobave za uvoz trsnega sladkorja v skladu s Protokolom AKP in Sporazumom z Indijo za obdobje dobave 2007/2008	6
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Kodificirana različica) ( 1 )	8
	*	Direktiva 2008/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (Kodificirana različica) ( 1 )	30
		POSLOVNIKI
	*	Spremembe poslovnika sodišča	39

	III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
	AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
*	Skupno stališče Sveta 2008/81/SZVP z dne 28. januarja 2008 o spremembi Skupnega stališča 98/409/SZVP o Sierri Leone	54

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	154,9
	MA	47,4
	TN	132,6
	TR	87,1
	ZZ	105,5
0707 00 05	EG	190,8
	JO	178,8
	TR	119,1
	ZZ	162,9
0709 90 70	MA	78,2
	TR	150,9
	ZZ	114,6
0709 90 80	EG	121,8
0709 90 80	ZZ	121,8
0805 10 20	EG	46,2
	IL	49,2
	MA	71,2
	TN	59,9
	TR	77,4
	ZZ	60,8
0805 20 10	MA	104,0
	TR	104,0
	ZZ	104,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	84,1
	IL	71,4
	MA	152,6
	PK	48,1
	TR	86,0
	US	60,1
	ZZ	83,7
0805 50 10	EG	74,2
	IL	120,2
	TR	123,9
	ZZ	106,1
0808 10 80	CA	84,1
	CL	60,8
	CN	85,1
	MK	37,5
	US	109,9
	ZA	60,7
	ZZ	73,0
0808 20 50	CL	59,3
	CN	42,8
	TR	159,1
	US	110,7
	ZA	107,0
	ZZ	95,8

(v tonah)
Protokol AKP/Sporazum z Indijo Država podpisnica	Obveznosti dobave 2007/2008
Barbados	32 864,83
Belize	53 741,88
Kongo	10 186,10
Slonokoščena obala	10 123,12
Fidži	162 656,25
Gvajana	170 203,57
Indija	9 999,83
Jamajka	132 129,06
Kenija	5 017,07
Madagaskar	9 905,00
Malavi	19 898,32
Mauritius	476 789,70
Mozambik	5 965,92
St Kitts in Nevis	0,00
Surinam	0,00
Svazi	117 368,72
Tanzanija	9 672,60
Trinidad in Tobago	47 513,60
Uganda	0,00
Zambija	8 179,91
Zimbabve	37 660,14
Skupaj	1 319 875,62

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2008/79/ES, Euratom
*	Sklep Sveta z dne 20. decembra 2007 o spremembi Protokola o statutu Sodišča	42
*	Izjava	44
	Komisija
	2008/80/ES
*	Odločba Komisije z dne 21. decembra 2007 o nacionalnih določbah o nekaterih fluoriranih toplogrednih plinih, o katerih je Republika Avstrija poslala uradno obvestilo (notificirano pod dokumentarno številko C(2007) 6646) ( 1 )	45
	SPORAZUMI
	Svet
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	51
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Črno goro o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	51
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	51
*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	51
*	Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Bosno in Hercegovino o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja	52
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o ponovnem sprejemu oseb	52
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o poenostavitvi izdajanja vizumov	52
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Bosno in Hercegovino o poenostavitvi izdajanja vizumov	52
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Črno goro o poenostavitvi izdajanja vizumov	52
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo o poenostavitvi izdajanja vizumov	53
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo o poenostavitvi izdajanja vizumov	53
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Moldavijo o poenostavitvi izdajanja vizumov	53
*	Obvestilo v zvezi z začetkom veljavnosti Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o poenostavitvi izdajanja vizumov	53


	(1) Besedilo velja za EGP