21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/1

(1)

V skladu z zahtevami Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (2) je euro 1. januarja 1999 postal uradna valuta sodelujočih držav članic in tistih tretjih držav, ki so s Skupnostjo sklenile sporazum o uvedbi eura, tj. Monaka, San Marina in Vatikanske mestne države.

(2)

Uredba Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (3), je določila osnovne značilnosti eurokovancev. Eurokovanci so po uvedbi januarja 2002 v obtoku v euroobmočju kot edino zakonito plačilno sredstvo v obliki kovancev.

(3)

Priporočilo Komisije 2002/664/ES z dne 19. avgusta 2002 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (4), priporoča, da se je pri prodaji, izdelavi, skladiščenju, uvozu in distribuciji za prodajo ali v druge komercialne namene medalj in žetonov, ki so po velikosti podobni eurokovancem, treba izogibati določenim vizualnim lastnostim.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 23. julija 1997 o uporabi simbola za euro je uvedlo simbol (€) in vse uporabnike valute pozvalo, da simbol uporabljajo za opis denarnih vrednosti, izraženih v eurih.

(5)

Sporočilo Komisije z dne 22. oktobra 2001 o zaščiti avtorskih pravic enotne strani eurokovancev (5) je določilo pravila za reprodukcijo enotne strani eurokovancev.

(6)

Vizualne lastnosti eurokovancev je Komisija objavila 28. decembra 2001 (6).

(7)

Državljani so lahko zavedeni v prepričanje, da imajo medalje in žetoni z napisom „euro“ ali „euro cent“, s simbolom za euro ali motivom, podobnim tistemu s skupne strani ali tistemu z nacionalnih strani eurokovancev, status zakonitega plačilnega sredstva v kateri koli državi članici, ki je sprejela euro, ali v sodelujoči tretji državi.

(8)

Vse večja postaja nevarnost, da se medalje in žetoni, ki so podobne velikosti oziroma so izdelani iz kovine s podobnimi lastnostmi kot eurokovanci, nezakonito uporabljajo namesto eurokovancev.

(9)

Zaradi tega je primerno, da se prepove prodajo, izdelovanje, uvoz in distribucijo za namene prodaje ali v komercialne namene medalj in žetonov, ki imajo podobne vizualne lastnosti, so podobne velikosti ali pa so izdelani iz kovine s podobnimi lastnostmi kot euro.

(10)

Da bi na enak način zaščitili euro pred zamenjevanjem s podobnimi medaljami in žetoni v vsej Skupnosti, mora vsaka država članica uvesti sankcije za kršitve –

(a)

„euro“ pomeni uradno valuto sodelujočih držav članic, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (ES) št. 974/98, in tistih sodelujočih tretjih držav, ki so s Skupnostjo sklenile sporazum o uvedbi eura (v nadaljevanju „sodelujoče tretje države“);

(b)

„simbol za euro“ pomeni znak, ki predstavlja euro (€) in je prikazan in opisan v Prilogi I;

(c)

„medalje in žetoni“ pomenijo tiste kovinske predmete, razen blanketov, namenjenih kovanju denarja, ki imajo videz in/ali tehnične lastnosti kovanca, vendar niso izdani v skladu z nacionalnimi zakonodajnimi določbami, zakonodajnimi določbami sodelujočih tretjih držav ali drugimi tujimi zakonodajnimi določbami, in tako z njimi ni mogoče uradno plačevati niti niso zakonito plačilno sredstvo;

(d)

„zlato“, „srebro“ in „platina“ pomenijo zlitine, ki vsebujejo zlato, srebro ali platino s stopnjo čistosti po teži na tisoč enot, ki znaša najmanj 375, 500 oz. 850. Ta opredelitev ne posega v ureditve o označevanju čistosti plemenitih kovin, ki se uporabljajo v državah članicah;

(e)

„Evropski tehnični in znanstveni center“ (v nadaljevanju „ETSC“) pomeni subjekt, ustanovljen s Sklepom Komisije 29. oktobra 2004;

(f)

„referenčna lestvica“ ima pomen, ki je opredeljen v oddelku 1 Priloge II.

(a)

kadar se na njihovi površini pojavljata izraza „euro“ ali „euro cent“ ali simbol za euro; ali

(b)

kadar je njihova velikost v okviru referenčne lestvice; ali

(c)

kadar je kateri koli motiv na površini medalj ali žetonov podoben kateremu koli motivu na nacionalni strani ali kateremu koli motivu na enotni strani eurokovancev, ali pa je enak ali podoben motivu na obodu kovanca za dva eura.

(a)

imajo na sredini luknjo s premerom nad 6 mm ali če so mnogokotne oblike, toda ne več kot šestkotne, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoj iz točke (c)(ii); ali

(b)

so izdelani iz zlata, srebra ali platine; ali

(c)

izpolnjujejo naslednje pogoje:

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/7

(1)

Pri sprejetju Uredbe (ES) št. 2182/2004 (2) je Svet določil, da naj se Uredba uporablja v sodelujočih državah članicah, kot so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (3).

(2)

Vendar pa je pomembno, da v vsej Skupnosti veljajo enotna pravila glede medalj in žetonov, podobnih eurokovancem, zato je potrebno v ta namen sprejeti potrebne predpise –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/8

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/10

(1)

Protokol 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (3) na eni strani in Protokol 3 k Sporazumu EGP (4) določata trgovinske režime za nekatere kmetijske in predelane kmetijske proizvode med pogodbenicama.

(2)

Protokol 3 k Sporazumu EGP, kakor je bil nazadnje spremenjen z Sklepom 138/2004 Skupnega odbora EGP o spremembi Protokola 3 k Sporazumu EGP glede proizvodov iz člena 8(3)(b) Sporazuma (5) določa carinsko stopnjo nič, ki velja za blago, uvrščeno pod oznaki KN 2202 10 00 (vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane) in ex 2202 90 10 (druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharoza ali invertni sladkor)).

(3)

Carinska stopnja nič je bila za Norveško začasno ukinjena s sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo na eni strani in Kraljevino Norveško na drugi o Protokolu 2 k dvostranskemu Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, odobrenim s Sklepom Sveta 2004/859/ES. Na podlagi točke IV navedenega sporazuma so dajatev prosti uvozi blaga pod oznakama KN 2202 10 00 (vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane) in ex 2202 90 10 (druge brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor (saharoza ali invertni sladkor)), s poreklom iz Norveške dovoljeni le v mejah dajatev proste kvote.

(4)

Zato je treba odpreti to kvoto za leto 2005.

(5)

Da bi olajšali vzpostavitev kvote in, v interesu izvajalcev, zagotovili njeno primerno izvajanje, mora biti korist od razbremenitve carin znotraj kvote začasno pogojna in sicer do predložitve potrdila, ki ga izdajo norveški organi carinskim organom Skupnosti.

(6)

Ukrepi, določeni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja v zvezi s trgovino s predelanimi proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/14

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (3), je Skupnost Laosu odobrila splošne tarifne preferenciale.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (SSP). Vendar Uredba (EGS) št. 2454/93 predvideva odstopanja v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, ki Skupnosti predložijo ustrezno zahtevo.

(3)

Laos uživa ugodnosti takega odstopanja za nekatere tekstilne izdelke od leta 1997, nazadnje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1613/2000 z dne 24. julija 2000 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene splošne sheme preferencialov, zaradi upoštevanja posebnega položaja Laosa glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 291/2002 (5), ki je podaljšala njeno veljavnost do 31. decembra 2004. Laos je s pismi z dne 4. maja 2004 in 4. avgusta 2004 predložil zahtevo za podaljšanje veljavnosti odstopanja.

(4)

Komisija je obravnavala predloženo zahtevo Laosa in presodila, da je utemeljena.

(5)

Ob podaljšanju veljavnosti Uredbe št. 1613/2000 je bilo upoštevano, da mora prenehanje njene veljavnosti sovpadati z iztekom veljavnosti sedanje sheme splošnih preferencialov, ki bi morala prenehati veljati na ta datum. Vendar je Uredba Sveta št. 2211/2003 (6) podaljšala veljavnost sheme splošnih preferencialov za nadaljnje leto do 31. decembra 2005.

(6)

Dne 18. decembra 2003 je Komisija objavila Zeleno knjigo o prihodnjih preferencialnih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (7), ki je sprožila obsežno razpravo o tej temi. Dne 7. julija 2004 je objavila Sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: delovanje splošnega sistema preferencialov (SSP) Skupnosti v obdobju deset let od 2006 do 2015 (8)“, ki je tudi potrdilo potrebo po spremembi pravil o poreklu blaga. Vendar nobene odločitve še niso bile sprejete in nobena nova pravila ne bodo stopila v veljavo pred 31. decembrom 2004.

(7)

Podaljšanje veljavnosti odstopanja ne sme vnaprej določiti ali vplivati na izid razprav o morebitnih novih pravilih o poreklu blaga za SSP. Vendar interesi trgovcev, ki sklepajo pogodbe tako v Laosu kot v Skupnosti, pa tudi stabilnost in trajnostni razvoj laoške industrije v smislu stalnih vlaganj in zaposlenosti zahtevajo, da se veljavnost odstopanja podaljša za obdobje, ki dovoljuje nadaljevanje ali sklepanje dolgoročnih pogodb, ob sočasnem omogočanju lažjega prehoda na morebitna nova pravila o poreklu blaga za SSP.

(8)

Določbe Uredbe (ES) št. 1613/2000, zlasti o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo na letni osnovi in kažejo zmogljivost trga Skupnosti, da sprejme laoške proizvode, izvozno zmogljivost Laosa in dejanske evidentirane trgovinske tokove, so bile sestavljene z namenom, da preprečijo oškodovanje ustreznih industrijskih vej v Skupnosti.

(9)

Veljavnost odstopanja je zato treba podaljšati do 31. decembra 2006. Vendar, da bi bilo zagotovljeno pošteno obravnavanje tako Laosa kot drugih manj razvitih držav, je treba znova preveriti nenehno potrebo po odstopanju, ko se enkrat sprejmejo nova pravila o poreklu blaga, v kontekstu novega SSP.

(10)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1613/2000 ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

—

V členu 2 se „31. decembra 2004“ nadomesti z „31. decembra 2006“;

—

doda se naslednji odstavek:

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/16

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (3), je Skupnost Kambodži odobrila splošne tarifne preferenciale.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (SSP). Vendar Uredba (EGS) št. 2454/93 predvideva odstopanja v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, ki Skupnosti predložijo ustrezno zahtevo.

(3)

Kambodža uživa ugodnosti takega odstopanja za nekatere tekstilne izdelke od leta 1997, nazadnje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1614/2000 z dne 24. julija 2000 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene splošne sheme preferencialov, zaradi upoštevanja posebnega položaja Kambodže glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 292/2002 (5), ki je podaljšala njeno veljavnost do 31. decembra 2004. Kambodža je s pismom z dne 10. junija 2004 predložila zahtevo za podaljšanje veljavnosti odstopanja.

(4)

Komisija je obravnavala predloženo zahtevo Kambodže in presodila, da je utemeljena.

(5)

Ob podaljšanju veljavnosti Uredbe št. 1614/2000 je bilo upoštevano, da mora prenehanje njene veljavnosti sovpadati z iztekom veljavnosti sedanje sheme splošnih preferencialov, ki bi morala prenehati veljati na ta datum. Vendar je Uredba Sveta št. 2211/2003 (6) podaljšala veljavnost sheme splošnih preferencialov za nadaljnje leto do 31. decembra 2005.

(6)

Dne 18. decembra 2003 je Komisija objavila Zeleno knjigo o prihodnjih preferencialnih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (7), ki je sprožila obsežno razpravo o tej temi. Dne 7. julija 2004 je objavila Sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: delovanje splošnega sistema preferencialov (SSP) Skupnosti v obdobju deset let od 2006 do 2015“ (8), ki je tudi potrdilo potrebo po spremembi pravil o poreklu blaga. Vendar nobene odločitve še niso bile sprejete in nobena nova pravila ne bodo stopila v veljavo pred 31. decembrom 2004.

(7)

Podaljšanje veljavnosti odstopanja ne sme vnaprej določiti ali vplivati na izid razprav o morebitnih novih pravilih o poreklu blaga za SSP. Vendar interesi trgovcev, ki sklepajo pogodbe tako v Kambodži kot v Skupnosti, pa tudi stabilnost in trajnostni razvoj kamboške industrije v smislu stalnih vlaganj in zaposlenosti zahtevajo, da se veljavnost odstopanja podaljša za obdobje, ki dovoljuje nadaljevanje ali sklepanje dolgoročnih pogodb, ob sočasnem omogočanju lažjega prehoda na morebitna nova pravila o poreklu blaga za SSP.

(8)

Določbe Uredbe (ES) št. 1614/2000, zlasti o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo na letni osnovi in kažejo zmogljivost trga Skupnosti, da sprejme kamboške proizvode, izvozno zmogljivost Kambodže in dejanske evidentirane trgovinske tokove, so bile sestavljene z namenom, da preprečijo oškodovanje ustreznih industrijskih vej v Skupnosti.

(9)

Veljavnost odstopanja je zato treba podaljšati do 31. decembra 2006. Vendar, da bi bilo zagotovljeno pošteno obravnavanje tako Kambodže kot drugih manj razvitih držav, je treba znova preveriti stalno potrebo po odstopanju, ko se enkrat sprejmejo nova pravila o poreklu blaga, v kontekstu novega splošnega sistema preferencialov.

(10)

Uredbo (ES) št. 1614/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

—

V členu 2 se „31. decembra 2004“ nadomesti z „31. decembra 2006“;

—

doda se naslednji odstavek:

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/18

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (3), je Skupnost Nepalu odobrila splošne tarifne preferenciale.

(2)

Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 uvaja opredelitev pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene sheme splošnih tarifnih preferencialov (SSP). Vendar Uredba (EGS) št. 2454/93 predvideva odstopanja v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, ki Skupnosti predložijo ustrezno zahtevo.

(3)

Nepal uživa ugodnosti takega odstopanja za nekatere tekstilne izdelke od leta 1997, nazadnje na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1615/2000 z dne 24. julija 2000 o odstopanju od Uredbe (EGS) št. 2454/93 glede opredelitve pojma izdelki s poreklom, ki se uporablja za namene splošne sheme preferencialov, zaradi upoštevanja posebnega položaja Nepala glede izvoza nekaterih tekstilnih izdelkov v Skupnost (4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 293/2002 (5), ki je podaljšala njeno veljavnost do 31. decembra 2004. Nepal je s pismom z dne 14. junija 2004 predložil zahtevo za podaljšanje veljavnosti odstopanja.

(4)

Komisija je obravnavala predloženo zahtevo Nepala in presodila, da je utemeljena.

(5)

Ob podaljšanju veljavnosti Uredbe št. 1615/2000 je bilo upoštevano, da mora prenehanje njene veljavnosti sovpadati z iztekom veljavnosti sedanje sheme splošnih preferencialov, ki bi morala prenehati veljati na ta datum. Vendar je Uredba Sveta št. 2211/2003 (6) podaljšala veljavnost sheme splošnih preferencialov za nadaljnje leto do 31. decembra 2005.

(6)

Dne 18. decembra 2003 je Komisija objavila Zeleno knjigo o prihodnjih preferencialnih pravilih o poreklu blaga v preferencialnih trgovinskih režimih (7), ki je sprožila obsežno razpravo o tej temi. Dne 7. julija 2004 je objavila Sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru z naslovom „Države v razvoju, mednarodna trgovina in trajnostni razvoj: delovanje splošnega sistema preferencialov (SSP) Skupnosti v obdobju deset let od 2006 do 2015“ (8), ki je tudi potrdilo potrebo po spremembi pravil o poreklu blaga. Vendar nobene odločitve še niso bile sprejete in nobena nova pravila ne bodo stopila v veljavo pred 31. decembrom 2004.

(7)

Podaljšanje veljavnosti odstopanja ne sme vnaprej določiti ali vplivati na izid razprav o morebitnih novih pravilih o poreklu blaga za SSP. Vendar interesi trgovcev, ki sklepajo pogodbe tako v Nepalu kot v Skupnosti, pa tudi stabilnost in trajnostni razvoj nepalske industrije v smislu stalnih vlaganj in zaposlenosti zahtevajo, da se veljavnost odstopanja podaljša za obdobje, ki dovoljuje nadaljevanje ali sklepanje dolgoročnih pogodb, ob sočasnem omogočanju lažjega prehoda na morebitna nova pravila o poreklu blaga za SSP.

(8)

Določbe Uredbe (ES) št. 1615/2000, zlasti o količinskih omejitvah, ki se uporabljajo na letni osnovi in kažejo zmogljivost trga Skupnosti, da sprejme nepalske proizvode, izvozno zmogljivost Nepala in dejanske evidentirane trgovinske tokove, so bile sestavljene z namenom, da preprečijo oškodovanje ustreznih industrijskih vej v Skupnosti.

(9)

Veljavnost odstopanja je zato treba podaljšati do 31. decembra 2006. Vendar, da bi bilo zagotovljeno pošteno obravnavanje tako Nepala kot drugih manj razvitih držav, je treba znova preveriti stalno potrebo po odstopanju, ko se enkrat sprejmejo nova pravila o poreklu blaga, v kontekstu novega splošnega sistema preferencialov.

(10)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 1615/2000 ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

—

V členu 2 se „31. decembra 2004“ nadomesti z „31. decembra 2006“;

—

doda se naslednji odstavek:

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/20

(1)

Člen 5(1) Uredbe (EGS) št. 1915/83 predvideva standardno plačilo Komisije državi članici za vsako ustrezno izpolnjeno poročilo s kmetijskega gospodarstva, ki ji je poslano v obdobju, predpisanem v členu 3 te uredbe.

(2)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 134/2004 (3) je bilo določeno standardno plačilo za poročilo s kmetijskega gospodarstva za obračunsko leto 2004 v višini 140 EUR. Zaradi gibanja stroškov in njihovega vpliva na stroške izpolnjevanja poročila s kmetijskega gospodarstva je sprememba višine plačila upravičena.

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/21

(1)

Člen 11 Uredbe Komisije (2) (ES) št. 1433/2003 določa, da že priznane organizacije proizvajalcev predložijo svoje operativne programe v odobritev pristojnemu nacionalnemu organu.

(2)

Skupinam proizvajalcev, ki zaprosijo za priznanje v zvezi s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, bi bilo zato treba izrecno dovoliti, da istočasno predložijo tudi svoje operativne programe. Ti programi so lahko odobreni le v primeru, da je bila zadevana organizacija proizvajalcev priznana s strani nacionalnega organa najkasneje do končnega datuma, določenega v členu 13(2) Uredbe (ES) št. 1433/2003.

(3)

Člena 13 in 14 Uredbe (ES) št. 1433/2003 določata, da pristojen nacionalni organ odloča o programih in skladih ali o njihovih spremembah na osnovi predstavitve, ki so jo izvedle organizacije proizvajalcev v skladu s členom 11 in 14 navedene uredbe, najkasneje do končnega datuma, ki je 15. decembra. Po izkušnjah iz preteklih let nekatere države članice zaradi preobremenjenosti administracije do tega datuma ne zmorejo preučiti vseh programov in o njih odločati.

(4)

Da bi se izognili uporabi sistematičnih odstopanj in ne bi škodovali trgovcem ter da bi nacionalnim organom omogočili, da nadaljujejo s preučevanjem teh vlog, je treba državam članicam v primeru utemeljenih razlogov dovoliti, da prestavijo končni datum s 15. decembra na 20. januar tistega leta, ki sledi oddaji vloge. Države članice lahko sprejmejo določbe o upravičenosti izdatkov od 1. januarja tistega leta, ki sledi oddaji vloge.

(5)

Uredbo (ES) št. 1433/2003 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

1.

V člen 11 se doda pododstavek:

„Skupine proizvajalcev, ki želijo biti priznane kot organizacije proizvajalcev iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, lahko istočasno predložijo v odobritev operativne programe iz prvega pododstavka. Pogoj za odobritev programov je pridobitev priznanja najkasneje do končnega datuma, določenega v členu 13(2).“

2.

V člen 13(2) se doda pododstavek:

„Kljub temu lahko države članice iz utemeljenih razlogov odločajo o operativnih programih in skladih najkasneje do 20. januarja, ki sledi oddaji vloge. V odobritvi je lahko določeno, da so izdatki upravičeni od 1. januarja tistega leta, ki sledi oddaji vloge.“

3.

V člen 14(3) se doda pododstavek:

„Kljub temu lahko države članice iz utemeljenih razlogov odločajo o spremembah operativnega programa najkasneje do 20. januarja, ki sledi oddaji vloge. V odobritvi je lahko določeno, da so izdatki upravičeni od 1. januarja tistega leta, ki sledi oddaji vloge.“

4.

V člen 16(2) se doda pododstavek:

„V primeru uporabe člena 13(2) ali člena 14(3) in z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka, se začne operativni program, ki je bil odobren v skladu s temi določbami, izvajati najkasneje 31. januarja, ki sledi njegovi odobritvi.“

5.

V členu 17 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjima pododstavkoma:

„V primeru uporabe člena 13(2) ali člena 14(3) in z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice uradno obvestijo o višini odobrene pomoči najkasneje do 20. januarja.

Države članice sporočijo Komisiji skupen znesek odobrene pomoči za vse operativne programe najkasneje do 31. januarja.“

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/23

(1)

Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 določa, da se lahko razlika med kotacijami oziroma cenami na svetovnem trgu proizvodov iz člena 1 navedene uredbe in cenami teh proizvodov v Skupnosti pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Pri določitvi nadomestil je treba upoštevati dejavnike iz člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za pšenično in rženo moko, drobljenec in zdrob se izračuna na podlagi količine žit, potrebnih za njihovo proizvodnjo. Te količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V intervencijskem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje razmere na trgu žitaric, zlasti glede kotacij oziroma cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v zneskih, navedenih v prilogi k tej uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/25

(1)

Člen 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 določa, da se izvozno nadomestilo za žita, veljavno na dan vložitve prošnje za pridobitev izvoznega dovoljenja, na zahtevo uporablja za izvoz, opravljen v obdobju veljavnosti izvoznega dovoljenja. V tem primeru se lahko za nadomestilo uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil izvajanja Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil in o ukrepih v primeru motenj na trgu žit (2) dopušča določitev korekcijskega zneska za proizvode, navedene v členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Korekcijski znesek se določi v skladu z dejavniki postavljenimi v členu 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Zaradi razmer na svetovnem trgu ali posebnih pogojev na nekaterih trgih lahko pride do sprememb nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(4)

Korekcijski znesek mora biti določen istočasno z nadomestilom in v skladu z enakim postopkom; v obdobju med dvema določitvama se lahko spremeni.

(5)

Iz uporabe navedenih določb sledi, da mora biti korekcijski znesek določen v znesku, navedenem v prilogi k tej uredbi.

(6)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/27

(1)

V skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 se razlika med tečaji ali cenami proizvodov na svetovnem trgu, določenih v členu 1 navedene Uredbe, in cenami teh proizvodov v Skupnosti, lahko pokrije z izvoznim nadomestilom.

(2)

Nadomestila je treba določiti ob upoštevanju dejavnikov, navedenih v členu 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj na trgu žit (2).

(3)

Nadomestilo za slad je treba izračunati ob upoštevanju količine žit, potrebnih za proizvodnjo zadevnih proizvodov. Navedene količine so določene v Uredbi (ES) št. 1501/95.

(4)

Zaradi stanja na svetovnem trgu ali posebnih zahtev nekaterih trgov je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembno državo.

(5)

Nadomestilo je treba določiti enkrat mesečno. V vmesnem obdobju se lahko spremeni.

(6)

Iz navedenih pravil sledi, da je treba, glede na sedanje stanje na trgih žit in zlasti glede kotacij ali cen teh proizvodov v Skupnosti in na svetovnem trgu, nadomestila določiti v višini, navedeni v Prilogi k Uredbi.

(7)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/29

(1)

V skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 je treba izvozno nadomestilo za žita na dan predložitve vloge za dovoljenje na prošnjo uporabiti za izvoz, ki naj se izvede v času veljavnosti dovoljenja. V tem primeru se za nadomestilo lahko uporabi korekcijski znesek.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1501/95 z dne 29. junija 1995 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 o odobritvi izvoznih nadomestil za žita in ukrepih, ki naj se sprejmejo v primeru motenj na trgu žit (2), omogoča določitev korekcijskega zneska za nadomestilo za slad, naveden členu 1(1)(c) Uredbe (EGS) št. 1766/92. Navedeni korekcijski znesek se izračuna na podlagi podatkov iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1501/95.

(3)

Iz zgoraj navedenih določb sledi, da je treba določiti korekcijski znesek v skladu s prilogo k Uredbi.

(4)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/31

(1)

Člen 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 2681/74 z dne 21. oktobra 1974 o financiranju izdatkov za dobavo kmetijskih proizvodov v okviru pomoči v hrani s strani Skupnosti (3), določa, da Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad, Oddelek za jamstva, krije tisti delež izdatkov, ki ustreza izvoznim nadomestilom, določenim v skladu z zadevnimi predpisi Skupnosti.

(2)

Zato, da se olajša pripravo in upravljanje proračuna za ukrepe Skupnosti za pomoč v hrani, ter da se državam članicam omogoča, da so seznanjene z obsegom udeležbe Skupnosti pri financiranju nacionalnih ukrepov za pomoč v hrani, je treba določiti stopnjo nadomestil, odobrenih za te ukrepe.

(3)

Splošna in izvedbena pravila, predvidena v členu 13 Uredbe (ES) št. 1784/2003 in členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95 za izvozna nadomestila, se uporabljajo s potrebnimi spremembami za zgoraj navedene dejavnosti.

(4)

Posebni kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri izračunu izvoznih nadomestil za riž, so določeni v členu 13 Uredbe (ES) št. 3072/95.

(5)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/33

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/35

(1)

V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi občasno na podlagi cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu, z upoštevanjem zgodovinskega odnosa med ceno prečiščenega bombaža na svetovnem trgu in ceno, preračunano za neprečiščen bombaž. Navedeni zgodovinski odnos je opredeljen v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 (3), o podrobnih pravilih za uporabo sistema pomoči za bombaž. Če cene na svetovnem trgu ni mogoče preračunati na ta način, mora temeljiti na zadnji določeni ceni.

(2)

V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1051/2001 se cena neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu določi na osnovi proizvoda s posebnimi lastnostmi in z upoštevanjem najugodnejših ponudb in kotacij na svetovnem trgu med tistimi, ki se štejejo kot reprezentativne za realno tržno ceno. V ta namen se izračuna povprečje ponudb in kotacij na eni ali več evropskih borz za proizvod, dobavljen cif v pristanišče v Skupnosti iz različnih držav dobaviteljic, ki se štejejo kot najbolj reprezentativne v mednarodni trgovini. Vendar obstaja tudi možnost prilagoditve meril za določanje cene prečiščenega bombaža na svetovnem trgu zaradi razlik v kakovosti dobavljenega proizvoda glede na zadevne ponudbe in kotacije. Te prilagoditve so določene v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1591/2001.

(3)

Uporaba zgoraj navedenih meril je podlaga za ceno neprečiščenega bombaža na svetovnem trgu, določene v tej uredbi –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/36

(1)

Člen 20a Uredbe št.136/66/EGS določa dodelitev proizvodnega nadomestila za oljčno olje, ki se uporablja v konzervni industriji. V skladu z odstavkom 6 navedenega člena in ne glede na odstavek 3 člena Komisija določi to nadomestilo vsake dva meseca.

(2)

V skladu s členom 20a(2) zgoraj navedene uredbe je proizvodno nadomestilo treba določiti na podlagi razlike med cenami na svetovnem trgu in trgu Skupnosti, ob upoštevanju uvozne dajatve, ki se uporablja za oljčno olje s tarifno podštevilko KN 1509 90 00, in dejavnikov, ki se uporabljajo za določitev izvoznih nadomestil za navedena oljčna olja tekom referenčnega obdobja. Primerno referenčno obdobje je obdobje dveh mesecev pred začetkom roka trajanja proizvodnega nadomestila.

(3)

Zaradi uporabe zgoraj navedenih meril se nadomestilo določi, kot sledi –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/37

(1)

Evropska unija skladno s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, načelih, ki so skupna državam članicam, in spoštuje temeljne pravice, kakršne zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki kot splošna načela prava Skupnosti izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic.

(2)

Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita pred diskriminacijo za vse osebe predstavlja univerzalno pravico, ki jo priznavajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in sporazumi Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah kot tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katerih podpisnice so vse države članice.

(3)

Pri prepovedi diskriminacije pa je pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno z varstvom zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v njegovem okviru ter svobodo vere.

(4)

Enakost moških in žensk je eno temeljnih načel Evropske unije. Člena 21 in 23 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije prepovedujeta vsakršno diskriminacijo zaradi spola in zahtevata, da se enakost moških in žensk zagotovi na vseh področjih.

(5)

Spodbujanje enakosti je ena od ključnih nalog Skupnosti, kakor to izhaja iz člena 2 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Podobno se v členu 3(2) Pogodbe zahteva, naj si Skupnost prizadeva za odpravo neenakosti in naj spodbuja enakost moških in žensk v okviru vseh svojih dejavnosti.

(6)

Komisija je v Sporočilu o agendi socialne politike objavila svojo namero, da predlaga direktivo o diskriminaciji zaradi spola zunaj trga dela. Tovrstni predlog je povsem povezan s Sklepom Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001-2005) (4), ki pokriva vse politike Skupnosti, njegov cilj pa je spodbujanje enakosti moških in žensk s prilagajanjem teh politik ter izvajanjem praktičnih ukrepov za izboljšanje položaja moških in žensk v družbi.

(7)

Evropski svet je na zasedanju v Nici z dne 7. in 9. decembra 2000 Komisijo pozval, naj prispeva k utrjevanju pravic v zvezi z enakostjo tako, da sprejme predlog direktive o spodbujanju enakosti spolov še na drugih področjih razen zaposlovanja in poklicnega življenja.

(8)

Skupnost je sprejela vrsto pravnih instrumentov za preprečevanje in boj proti diskriminaciji zaradi spola na trgu dela. Ti instrumenti so potrdili pomen zakonodaje v boju proti diskriminaciji.

(9)

Do diskriminacije zaradi spola vključno z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem prihaja tudi zunaj trga dela. Tovrstna diskriminacija je lahko enako škodljiva, saj predstavlja oviro pri polni in uspešni integraciji moških in žensk v gospodarsko in družbeno življenje.

(10)

Težave so še posebej očitne na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi. Diskriminacijo zaradi spola je treba zato preprečevati in odpraviti tudi na tem področju. Ta cilj bo lažje doseči s pomočjo zakonodaje Skupnosti, kakor kaže že primer Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (5).

(11)

S tovrstno zakonodajo bi morali prepovedati diskriminacijo zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Blago je treba pojmovati v smislu določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v zvezi s prostim pretokom blaga. Storitve je treba pojmovati v smislu člena 50 te pogodbe.

(12)

Z namenom preprečevanja diskriminacije zaradi spola je treba to direktivo uporabljati tako za neposredno kot posredno diskriminacijo. Neposredna diskriminacija obstaja le, kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor bi se v primerljivi situaciji obravnavala oseba drugega spola. Skladno s tem razlike med moškimi in ženskami, kakršne so na primer razlike pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz telesnih razlik med moškim in žensko, nimajo nič opraviti s primerljivimi situacijami in tako ne pomenijo diskriminacije.

(13)

Prepoved diskriminacije je treba uporabljati za osebe, ki zagotavljajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti in ki se ponujajo zunaj okolja zasebnega in družinskega življenja in poslovanja v tem okviru. Ne uporablja se za medijske in oglaševalske vsebine niti za javno ali zasebno izobraževanje.

(14)

Vse osebe uživajo svobodo sklepanja pogodb, vključno s svobodo izbire pogodbenega partnerja ali partnerice za določen posel. Oseba, ki zagotavlja blago ali storitev, ima lahko več subjektivnih razlogov za svojo izbiro pogodbenega partnerja ali partnerice. Kolikor partner ali partnerica nista izbrana na podlagi spola, ta direktiva ne sme posegati v svobodo osebe, da izbere pogodbenega partnerja ali partnerico.

(15)

Za izvajanje načela enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklica že obstaja vrsta pravnih instrumentov. Zato se ta direktiva ne uporablja za to področje. Takšen je tudi pristop k samo-zaposlitvenim dejavnostim, kolikor so zajete v obstoječe pravne instrumente. Ta direktiva se uporablja zgolj za zavarovanje in pokojnine, ki so zasebne, prostovoljne in ločene od delovnega razmerja.

(16)

Razlike v obravnavanju so sprejemljive le, če jih upravičuje zakonit cilj. Med zakonitimi cilji je na primer lahko varstvo žrtev spolnega nasilja (npr. ko gre za vzpostavitev zavetišč, namenjenih le osebam enega spola), zasebnost in spodobnost (npr. ko oseba nudi nastanitev v delu svojega stanovanja), spodbujanje enakosti spolov ali interesa moških ali žensk (npr. prostovoljne organizacije, kjer je zastopan le en spol), svoboda združevanja (npr. članstvo v zasebnih klubih, kjer je zastopan le en spol) ter organizacija športnih dejavnosti (npr. športne prireditve, na kateri sodelujejo osebe le enega spola). Vseeno mora vsaka omejitev biti primerna in potrebna v skladu z merili, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti.

(17)

Načelo enakega obravnavanja pri dostopu do blaga in storitev ne zahteva, da si morajo moški in ženske ponujeno vselej deliti, kolikor to ni ponujeno pod bolj ugodnimi pogoji predstavnikom ali predstavnicam enega spola.

(18)

Aktuarski faktorji, ki se nanašajo na spol, se široko uporabljajo pri zagotavljanju zavarovanj in drugih, z njimi povezanih finančnih storitev. Da bi dosegli enako obravnavanje moških in žensk, uporaba spola kot aktuarskega faktorja ne sme imeti za posledico razlik v premijah in dajatvah med osebami. Da bi se izognili nenadnemu prilagajanju trga, naj se ta predpis uporablja samo za nove pogodbe, sklenjene po datumu prenosa te direktive.

(19)

Pri določenih vrstah tveganj so lahko med spoloma razlike. V nekaterih primerih je spol lahko eden od odločilnih dejavnikov pri oceni zavarovanega tveganja, ne pa nujno edini. Države članice lahko za pogodbe o zavarovanju teh vrst tveganja sklenejo dovoliti izjeme od predpisanih enakih premij in dajatev za oba spola, kolikor lahko zagotovijo zanesljivost, stalno ažurnost in javno razpoložljivost aktuarskih in statističnih podatkov, ki so podlaga za izračune. Izjeme so dopustne le na področjih, za katera nacionalna zakonodaja še ni predvidela predpisa o enakih pogojih za oba spola. Države članice naj pet let po prenosu te direktive ponovno preučijo upravičenost teh izjem in pri tem upoštevajo zadnje aktuarske in statistične podatke ter poročilo Komisije, pripravljeno tri leta po datumu prenosa te direktive.

(20)

Manj ugodno obravnavanje žensk zaradi nosečnosti in materinstva je treba šteti za obliko neposredne diskriminacije zaradi spola in ga je zato pri zavarovanjih in z njimi povezanih finančnih storitvah treba prepovedati. Stroškov, povezanih s tveganji zaradi nosečnosti ali materinstva, zato ne bi smeli pripisovati pripadnikom ali pripadnicam le enega spola.

(21)

Osebam, ki so bile diskriminirane zaradi spola, bi morala biti na voljo primerna sredstva pravnega varstva. Da bi zagotovili bolj učinkovito raven varstva, bi sodelovanje v postopkih na način, določen s strani držav članic, moralo biti omogočeno tudi združenjem, organizacijam in drugim pravnim osebam, bodisi v imenu žrtve bodisi v njeno podporo, ne glede na nacionalna postopkovna pravila glede zastopanja in obrambe na sodiščih.

(22)

Pravila o dokaznem bremenu je treba prilagoditi, ko gre za očitne primere diskriminacije; za zagotovitev učinkovite uporabe načela enakega obravnavanja, če je dokazana tovrstna diskriminacija, je treba dokazno breme prenesti nazaj na toženca.

(23)

Učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja zahteva ustrezno sodno varstvo pred povračilnimi ukrepi.

(24)

Države članice z namenom spodbujanja načela enakega obravnavanja krepijo dialog z ustreznimi interesnimi skupinami, ki jim je v skladu z nacionalnim pravom in prakso v zakonitem interesu prispevati k boju proti diskriminaciji zaradi spola na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi.

(25)

Zaščito pred diskriminacijo zaradi spola je treba okrepiti tako, da se v vsaki državi članici predvidi organ oziroma organi, ki so pristojni za analizo problemov, povezanih z diskriminacijo, za preučevanje možnih rešitev in za zagotavljanje konkretne pomoči za žrtve. Ta organ ali organi so lahko isti organi, ki so na nacionalni ravni pristojni za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic oseb ali za izvajanje načela enakega obravnavanja.

(26)

Ta direktiva določa minimalne zahteve in tako državam članicam omogoča, da uvedejo ali ohranijo tudi ugodnejše določbe. Izvajanje te direktive ne sme biti opravičilo kakršnemu koli nazadovanju glede na sedaj prevladujoče razmere v vsaki posamezni državi članici.

(27)

Države članice morajo za kršitve obveznosti po tej direktivi predvideti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

(28)

Ker ciljev te direktive, namreč zagotoviti skupno visoko raven zaščite pred diskriminacijo v vseh državah članicah, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in jih je torej zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(29)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega dogovora o boljšem pripravljanju zakonodaje (6), države članice za svoje lastne potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo lastne preglednice, ki so javno dostopne in v katerih bo v najboljši meri prikazano ujemanje med to direktivo in ukrepi za prenos –

(a)

neposredna diskriminacija: kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v primerljivi situaciji;

(b)

posredna diskriminacija: kadar bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe enega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola, razen če ta predpis, merilo ali praksa objektivno temelji na zakonitem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna;

(c)

nadlegovanje: kadar ima neželeno vedenje, povezano s spolom osebe, učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje;

(d)

spolno nadlegovanje: kadar ima kakršna koli oblika neželenega verbalnega, ne-verbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

(a)

ni dopustna neposredna diskriminacija zaradi spola, vključno z manj ugodnim obravnavanjem žensk zaradi nosečnosti in materinstva;

(b)

ni dopustna posredna diskriminacija zaradi spola.

(a)

zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije pri tožbah zaradi diskriminacije, ne glede na pravice žrtev in združenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov iz člena 8(3),

(b)

izvajanje neodvisnih študij o diskriminaciji,

(c)

objavljanje neodvisnih poročil in sestavljanje priporočil o vseh zadevah v zvezi s takšno diskriminacijo.

(a)

se razveljavijo vsi zakoni in drugi predpisi, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja;

(b)

se ali se lahko razveljavijo ali spremenijo vse pogodbene določbe, interni akti podjetij in predpisi, ki urejajo pridobitna in nepridobitna združenja, ki so v nasprotju z načelom enakega obravnavanja.

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/44

(1)

Ob upoštevanju širitve je potrebno dopolniti Dodatek 1, oddelek A Sporazuma o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami Pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani z namenom zaščititi nove izraze za žgane pijače novih držav članic z začetkom veljavnosti od 1. maja 2004.

(2)

Zato sta Skupnost in Republika Čile v skladu s členom 16(2) zgoraj navedenega sporazuma sklenila sporazum v obliki izmenjave pisem, ki dopolnjuje Dodatek I, oddelek A Sporazuma. To izmenjavo pisem je zato treba odobriti.

(3)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Odbora za izvajanje določb o žganih pijačah –

21.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/52

(1)

Odločba Sveta 79/542/EGS (3) je oblikovala seznam tretjih držav ali delov tretjih držav ter določila pogoje za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo ter izdajanje veterinarskih spričeval za uvoz nekaterih vrst živih živali in njihovega svežega mesa v Skupnost.

(2)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (4) je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1471/2004 (5), da bi se upoštevalo tveganje, povezano z boleznijo kroničnega hiranja pri prosto živeči in gojeni jelenjadi. V Uredbo so bile dodane zahteve v zvezi z uvozom svežega jelenjega mesa s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kanade, ki bodo začeli veljati s 1. januarjem 2005.

(3)

Treba je uskladiti obrazca veterinarskih spričeval „RUW“ in „RUF“ v Prilogi II k Odločbi 79/542/EGS s posodobljenimi pravili v zvezi s TSE.

(4)

Bolezen kroničnega hiranja je pomembna samo pri nekaterih vrstah živali. Zato je primerno pregledati sedanje omejitve pri uvozih „drugih prežvekovalcev“ iz Kanade, da bi lahko dovolili uvoz živih prežvekovalcev z izjemo jelenov (cervidae).

(5)

Čilske oblasti so uradno zaprosile Komisijo, da uvrsti Čile na seznam za izvoz svežega mesa gojenega „divjega merjasca“. Čile ima dovoljenje za izvoz divjih živali iz družine Suidae in mesa domačih prašičev zaradi zadovoljivega zdravstvenega stanja živali, ki ga je večkrat ugotovil Urad za prehrano in veterino, zato je primerno uvrstiti Čile na seznam za izvoz mesa gojenih divjih živali iz družine Suidae.

(6)

Da bi se lahko Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999 popolnoma upoštevala, je treba pregledati opredelitev ozemlja Srbije in Črne gore.

(7)

Del 1 Priloge I ter del 1 in del 2 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS je treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravstveno varstvo živali –

1.

„SG (dodatna jamstva)“ se nadomesti z besedilom v Prilogi III k tej odločbi

2.

Obrazca zdravstvenih spričeval RUF in RUW se nadomestita z obrazcema v Prilogi IV k tej odločbi