—

ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju zlasti člena 2, člena 3(1), drugega pododstavka člena 3(3), člena 4(3) ter členov 5, 6, 7 in 11 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju členov Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašajo na spoštovanje, zaščito in spodbujanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic v Uniji, vključno s členi 70, 258, 259, 260, 263 in 265 PDEU,

—

ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta priložena Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

—

ob upoštevanju københavnskih meril in sklopa predpisov Unije, ki jih mora država kandidatka izpolnjevati, če želi pristopiti k Uniji (pravni red Evropske unije),

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

—

ob upoštevanju pogodb OZN o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter priporočil in poročil splošnega rednega pregleda, ki ga pripravi OZN, pa tudi sodne prakse pogodbenih organov OZN in posebnih postopkov Sveta za človekove pravice,

—

ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic z dne 8. marca 1999,

—

ob upoštevanju priporočil in poročil Urada za demokratične institucije in človekove pravice, Visokega komisarja za narodne manjšine, predstavnika za svobodo medijev in drugih organov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropskega odbora za socialne pravice, ter konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice, Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti, usmerjevalnega odbora za boj proti diskriminaciji, raznolikost in vključenost, Beneške komisije ter drugih organov Sveta Evrope,

—

ob upoštevanju Memoranduma o soglasju med Svetom Evrope in Evropsko unijo z dne 23. maja 2007,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji,

—

ob upoštevanju Sporazuma o ustanovitvi skupine držav proti korupciji,

—

ob upoštevanju seznama meril za pravno državo, ki ga je Beneška komisija sprejela na svojem 106. plenarnem zasedanju 18. marca 2016,

—

ob upoštevanju orodja Sveta Evrope za države članice z naslovom „Spoštovanje demokracije, pravne države in človekovih pravic med zdravstveno krizo zaradi covida-19“ z dne 7. aprila 2020,

—

ob upoštevanju letnega poročila za leto 2020, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. julija 2019 z naslovom „Krepitev pravne države v Uniji – načrt za ukrepanje“ (COM(2019)0343),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2020, ki vsebuje delovni program Komisije za leto 2020 (COM(2020)0037), in prilagojenega delovnega programa Komisije z dne 27. maja 2020 (COM(2020)0440),

—

ob upoštevanju pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. junija 2019 z naslovom „Nadaljnja krepitev pravne države v Uniji – Trenutno stanje in možni naslednji koraki“, v katerem je bila predlagana vzpostavitev letnega foruma deležnikov o temeljnih pravicah in pravni državi,

—

ob upoštevanju poročila skupine Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za temeljne pravice in pravno državo iz junija 2020 z naslovom National developments from a civil society perspective, 2018-2019 (Nacionalni razvoj dogodkov z vidika civilne družbe v obdobju 2018–2019),

—

ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe s področja človekovih pravic v EU“, ki je bilo objavljeno 17. januarja 2018, ter drugih poročil in podatkov, ki jih je objavila ta agencija,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov z naslovom Beijing + 25: the fifth review of the implementation of the Beijing Platform for Action in the EU Member States (Peking + 25: peti pregled uresničevanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU), objavljenega 5. marca 2020,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije in držav članic o zagotavljanju spoštovanja pravne države, sprejetih 16. decembra 2014 na seji Sveta,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o potrebi po oblikovanju instrumenta za evropske vrednote za podporo organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo temeljne vrednote v Evropski uniji na lokalni in nacionalni ravni (2),

—

ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017 (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. februarja 2019 o nazadovanju na področju pravic žensk in enakosti spolov v EU (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o javnem diskriminiranju oseb LGBTI in sovražnem govoru proti njim, vključno z „območji brez LGBTI“ (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2018 (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o tekočih zaslišanjih v skladu s členom 7(1) PEU, primer Poljske in Madžarske (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (11),

—

ob upoštevanju skupnih priporočil organizacij civilne družbe z naslovom From blueprint to footprint: Safeguarding media freedom and pluralism through the European Rule of Law Mechanism (Od načrta do odtisa: varstvo medijske svobode in pluralnosti prek evropskega mehanizma za pravno državo) iz aprila 2020,

—

ob upoštevanju poročila evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice z dne 11. maja 2020 o pravni državi v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju poročila delovne skupine mreže za človekove pravice in demokracijo o notranji politiki EU o človekovih pravicah z dne 4. maja 2020 Evropski komisiji v okviru posvetovanja z deležniki za poročilo o pravni državi,

—

ob upoštevanju ocene Parlamenta o evropski dodatni vrednosti, ki je spremljala zakonodajno samoiniciativno poročilo o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz oktobra 2016,

—

ob upoštevanju predhodne ocene Parlamenta o evropski dodatni vrednosti mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice iz aprila 2020,

—

ob upoštevanju členov 46, 54 in 148 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0170/2020),

A.

ker Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot je določeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker so te vrednote skupne državam članicam in so se vse države članice k njim prostovoljno zavezale; ker so demokracija, pravna država in temeljne pravice vrednote, ki se vzajemno krepijo;

B.

ker je Unija v merilih za pristop kodificirala, da je pogoj za članstvo v Uniji ta, da je država kandidatka dosegla stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin; vendar pa poudarja, da Unija nima učinkovitih orodij za uveljavljanje teh meril, ko država postane del Unije;

C.

ker smo v zadnjih desetih letih v več državah članicah priča drznim napadom na vrednote Unije; ker je Parlament te zaskrbljujoče dogodke od leta 2011 večkrat obravnaval v svojih resolucijah, vključno z uporabo člena 7 PEU leta 2018; ker Parlament od leta 2016 zahteva celovit, preventiven in na dokazih temelječ nadzor na tem področju prek mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

D.

ker se v nekaterih državah članicah pravice ranljivih skupin, kot so ženske, invalidi, Romi, osebe LGBTI in starejši, še vedno ne spoštujejo v celoti in ker te skupine niso v celoti zaščitene pred sovraštvom in diskriminacijo, kar je v nasprotju z vrednotami Unije iz člena 2 PEU in pravico do nediskriminacije iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina); ker so izredni ukrepi v odziv na pandemijo covida-19 še bolj oslabili temeljne pravice ter demokratični sistem zavor in ravnotežja;

E.

ker je približno 10 % državljanov Unije pripadnikov narodne manjšine; ker je spoštovanje pravic manjšin sestavni del vrednot Unije iz člena 2 PEU; ker manjšine prispevajo h kulturni in jezikovni raznolikosti Unije; ker trenutno ni pravnega okvira Unije za zagotavljanje in spremljanje pravic manjšin;

F.

ker kršitve vrednot iz člena 2 PEU brez ustreznega odziva in posledic na ravni Unije slabijo kohezijo evropskega projekta, pravice vseh državljanov Unije in vzajemno zaupanje med državami članicami;

G.

ker korupcija resno ogroža demokracijo, pravno državo in pravično obravnavo vseh državljanov;

H.

ker sta neodvisno novinarstvo in dostop do pluralističnih informacij ključna stebra demokracije; ker se zaskrbljujoče stanje na področju medijske svobode in pluralnosti v Uniji ne obravnava dovolj odločno; ker je za uspeh vsake demokracije bistvena civilna družba; ker krčenje prostora civilne družbe prispeva h kršitvam demokracije, pravne države in temeljnih pravic; ker morajo institucije Unije vzdrževati odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo na vseh ravneh;

I.

ker so neodvisnost, kakovost in učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov odločilnega pomena za doseganje učinkovitega pravosodja; ker lahko razpoložljivost pravne pomoči in višina sodnih taks precej vplivata na dostop do pravnega varstva; ker ima Listina enako pravno veljavo kot Pogodbi; ker sodni organi držav članic v skladu s smernicami Sodišča Evropske unije Listino uporabljajo le pri izvajanju pravnih aktov Unije, vendar je za spodbujanje skupne pravne in pravosodne kulture ter kulture pravne države pomembno, da se pravice iz Listine vedno upoštevajo;

J.

ker je Komisija 30. septembra 2020 objavila poročilo o pravni državi za leto 2020 (COM(2020)0580), ki mu bosta sledila prenovljena strategija za izvajanje Listine o temeljnih pravicah in akcijski načrt za evropsko demokracijo;

K.

ker bo uredba o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, ko bo sprejeta, postala nepogrešljivo orodje za zaščito pravne države v Uniji;

L.

ker morajo pri vsakem nadzornem mehanizmu tesno sodelovati deležniki, ki se ukvarjajo z varstvom in spodbujanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic, vključno s civilno družbo, Svetom Evrope in organi OZN, Organizacijo za varnost in sodelovanje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, nacionalnimi institucijami za človekove pravice, pristojnimi organi in strokovnimi združenji, ki podpirajo sodstvo pri neodvisnem izvrševanju sodne oblasti; ker je treba zato civilni družbi zagotoviti ustrezno financiranje Unije, zlasti prek programa za pravosodje in programa za državljane, enakost, pravice in vrednote;

M.

ker je treba okrepiti in racionalizirati obstoječe mehanizme ter oblikovati učinkovit mehanizem za zagotavljanje, da se načela in vrednote iz Pogodb upoštevajo v vsej Uniji;

N.

ker so Parlament, Komisija in Svet (tri institucije) v okviru pristojnosti, ki jih imajo na podlagi Pogodb, politično odgovorni za spoštovanje vrednot Unije; ker bi medinstitucionalni sporazum, ki bi temeljil na členu 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zagotovil potrebno ureditev za lažje sodelovanje teh treh institucij na tem področju; ker lahko v skladu s členom 295 PDEU vsaka od treh institucij predlaga tak sporazum;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. oktobra 2019 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, 1. januar 2018–31. december 2018 (COM(2019)0455),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2019)0370) z dne 14. oktobra 2019, ki spremlja poročilo Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini, 1. januar 2018–31. december 2018 (COM(2019)0455),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. januarja 2020 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2020 – Bolj ambiciozna Unija (COM(2020)0037),

—

ob upoštevanju političnih smernic za Evropsko komisijo v obdobju 2019–2024 z dne 16. julija 2019,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 8. aprila 2020 o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 (JOIN(2020)0011),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2018 o STO: pot naprej (2),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti (JOIN(2020)0004),

—

ob upoštevanju skupne izjave Svetovne trgovinske organizacije (STO) z dne 25. januarja 2019 o elektronskem poslovanju,

—

ob upoštevanju izjav ministrov za trgovino skupine G20 s 30. marca in 14. maja 2020,

—

ob upoštevanju skupne izjave ZDA in EU z dne 25. julija 2018,

—

ob upoštevanju skupne izjave tristranskega srečanja ministrov za trgovino Japonske, Združenih držav Amerike in Evropske unije z dne 14. januarja 2020,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 20. decembra 2019 o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah (SWD(2019)0452),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije z dne 27. marca 2019 o instrumentih trgovinske zaščite (COM(2019)0158),

—

ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometra, objavljene novembra 2019, o odnosu Evropejcev do trgovine in trgovinske politike EU,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z dne 12. marca 2019 z naslovom EU-Kitajska – strateška vizija (JOIN(2019)0005),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z dne 19. septembra 2018 z naslovom Povezovanje Evrope in Azije – gradniki strategije EU (JOIN(2018)0031),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. junija 2019 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2017 o izvajanju prostotrgovinskega sporazuma med EU in Republiko Korejo (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe (4),

—

ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina OZN, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o socialnih in ekonomskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (5),

—

ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter Poglavja V Naslova II Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in pa člena 218 PDEU,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015 (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih (7),

—

ob upoštevanju strategije Komisije za enakost spolov iz marca 2020,

—

ob upoštevanju poročila Komisije o splošni shemi preferencialov za obdobje 2018–2019 (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2018 z naslovom Enotni trg v spreminjajočem se svetu: Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezanost (COM(2018)0772),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A9-0160/2020),

A.

ker je bila resolucija Parlamenta z dne 30. maja 2018 o izvajanju skupne trgovinske politike deležna široke podpore zaradi njenega pristopa, ki je naklonjen trgovinskemu sistemu, ki je utemeljen na pravilih in na vrednotah ter je predvidljiv; ker je zaradi sprememb po letu 2018, zlasti zaradi izvajanja trgovinskega sporazuma med EU in Kanado, nedavno pa zaradi učinkov pandemije COVID-19 na trgovino, treba temeljito posodobiti prejšnje poročilo;

B.

ker je EU vodilna trgovska sila in največji trgovinski blok na svetu, ki deluje kot glavna gonilna sila gospodarske blaginje; ker je tudi največji trgovec z industrijskimi izdelki in storitvami; ker najnovejši kazalniki kažejo, da se je izvoz blaga EU v letu 2019 povečal na 2 132,3 milijarde EUR, kar je 3,5-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej; ker sta ZDA in Kitajska, kljub sedanjim svetovnim izzivom, glavni trgovinski partnerici EU; ker se je med letoma 2007 in 2017 svetovni BDP povečal za več kot 70 %; ker je očitno, da EU zaostaja v konkurenčnosti v globalnem merilu, če njeno 17-odstotno povečanje primerjamo s številkami držav, kot so ZDA (60 %), Indija (80 %) in Kitajska (315 %);

C.

ker je Komisija 14. oktobra 2019 objavila tretje poročilo o izvajanju sporazumov EU o prosti trgovini, iz katerega je razvidno, da je EU v letu 2018 s partnericami, s katerimi ima sklenjene sporazume o prosti trgovini, izmenjala 33 % svojega izvoza in 29 % svojega uvoza; ker je imela EU leta 2018 v trgovini s partnericami, s katerimi ima sklenjen sporazum o prosti trgovini, presežek, ki je znašal 84,6 milijarde EUR, skupaj pa je imela trgovinski primanjkljaj v znesku 24,6 milijarde EUR; ker Komisija v nedavnem poročilu navaja, da so države v razvoju med letoma 2016 in 2018 povečale svoj izvoz v EU na podlagi posebnih trgovinskih preferencialov za 16,2 %, vrednost tega izvoza pa se je povečala s 158 milijard EUR leta 2016 na 183,6 milijarde EUR leta 2018; ker naj bi se svetovna trgovina v letu 2020 zaradi učinkov COVID-19 zmanjšala za 13 do 32 %; ker naj bi se izvoz blaga in storitev v države zunaj EU-27 zmanjšal za 9,2 %, uvoz iz držav zunaj EU-27 pa za 8,8 %, Mednarodni denarni sklad pa pričakuje, da se bo BDP EU zmanjšal za 7,5 %;

D.

ker je skupna trgovinska politika v izključni pristojnosti Unije, izvajajo pa jo Komisija, Svet in Parlament, zaradi česar mora Unija v trgovinskih zadevah nastopati enotno, Komisija pa je njena pogajalka; ker je Komisija leta 2015 sprejela sporočilo z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko; ker je Komisija začela pregled trgovinske politike, s katerim namerava izboljšati trgovinska orodja po krizi zaradi COVID-19;

E.

ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 21 Pogodbe o Evropski uniji določata, da se skupna trgovinska politika izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, vključno s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije, pravne države in trajnostnega razvoja; ker je Komisija decembra 2019 sprejela evropski zeleni dogovor, ki določa, da morajo vsi ukrepi in politike EU prispevati k njegovim ciljem;

F.

ker trgovinska in naložbena politika EU vlagateljem zagotavlja tudi dostop do trga in zaščito naložb prek pravne varnosti ter stabilnega, predvidljivega in ustrezno reguliranega okolja, v katerem lahko opravljajo svoje gospodarske dejavnosti;

G.

ker je iz nedavne raziskave Eurobarometra razvidno, da približno 60 % državljanov EU meni, da jim mednarodna trgovina prinaša koristi; ker je del javnega mnenja zelo dobro obveščen o trgovinski politiki in trgovinskih sporazumih; ker polovica vprašanih meni, da bi morali biti prednostni nalogi trgovinske politike EU ustvarjanje delovnih mest v EU ter varovanje okoljskih in zdravstvenih standardov; ker morajo Komisija in države članice še naprej razvijati ustrezno komunikacijsko strategijo o trgovinski politiki in trgovinskih sporazumih, ki naj obravnava lažne novice o trgovini ter posreduje čim več informacij, obenem pa naj bo namenjena posebnim deležnikom in krepitvi ozaveščenosti gospodarskih subjektov o trgovinskih sporazumih;

H.

ker bi morala skupna trgovinska politika, sestavljena iz trgovinskih sporazumov in zakonodajnih ukrepov, služiti cilju vzpostavitve stabilnega, predvidljivega in poštenega trgovinskega okolja, v katerem lahko podjetja iz EU uspevajo in uveljavljajo interese državljanov EU, ter bi morala zagotoviti, da EU še naprej ščiti svoj obstoječi socialni in regulativni model ter pri tem uporablja trgovinsko politiko za promocijo svojih vrednot po vsem svetu; ker bi morala EU okrepiti svoja prizadevanja za spodbujanje poštene konkurence, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev in obravnavanje sodobnih trgovinskih vprašanj; ker je za uresničevanje teh ciljev potrebna dobra usmeritev trgovinske politike Unije ter njeno celovito in učinkovito izvajanje in spremljanje na pravičnejši in preglednejši način; ker bi morali trgovinski sporazumi EU predstavljati priložnosti za rast prek dostopa do trgov in odprave trgovinskih ovir; ker je bistvenega pomena, da pogajanja potekajo v duhu obojestranskih koristi, da bi odpravili nepoštene trgovinske prakse ter zagotovili skladnost s pravili in standardi EU;

I.

ker je EU skupaj z 18 članicami STO 30. aprila 2020 to organizacijo uradno obvestila o „večstranski začasni ureditvi za arbitražo pritožb“ (MPIA); ker ta priglasitev pomeni, da bodo sodelujoče članice STO začele uporabljati MPIA za reševanje medsebojnih sporov, saj se je pritožbeni organ STO znašel v blokadi;

J.

ker je pandemija COVID-19 povzročila večplastno krizo z dolgoročnimi posledicami in razkrila premajhno odpornost globalnih vrednostnih verig nekaterih ključnih proizvodov, vključno z medicinsko opremo in napravami; ker je kriza pokazala, da so potrebne trdnejše in odpornejše proizvodne verige ter da je treba vlagati v strateška področja, da bi povečali odpornost dobavnih verig EU; ker znanstveno utemeljena poročila kažejo na vse večje tveganje izbruhov pandemij in pojavov, povezanih s podnebnimi spremembami, po vsem svetu, ki bodo vplivali na mednarodne odnose; ker so se ministri za trgovino skupine G-20 zavezali, da bodo ublažili posledice pandemije COVID-19 na mednarodno trgovino, tako da bodo še naprej sodelovali za zagotavljanje svobodnega, pravičnega, nediskriminatornega, preglednega, predvidljivega in stabilnega okolja za trgovino in naložbe ter ohranjali naše trge odprte, da bi zagotovili stalen čezmejni pretok nujnega medicinskega blaga in opreme, ključnih kmetijskih proizvodov ter drugega osnovnega blaga in storitev;

K.

ker je Komisija 14. marca 2020 po nujnem postopku sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2020/402 (9), da bi se za izvoz osebne zaščitne opreme uporabljala zahteva za izvozno dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2015/479, in sicer kot začasni ukrep, ki je pomagal EU pri soočanju s povečanim povpraševanjem in pri pripravi svojih operativnih zmogljivosti, da bi lahko pomagala tretjim državam;

L.

ker je EU izpogajala celovite sporazume, ki urejajo trgovinske odnose s skoraj vso Latinsko Ameriko in Karibi, z izjemo Bolivije, Kube in Venezuele;

M.

ker je Parlament leta 2015 poudaril, da je treba v mednarodno trgovinsko politiko EU vključiti vidik enakosti spolov (10), leta 2018 pa potrebo po enakosti spolov v trgovinskih sporazumih (11); ker je od izvoza v države zunaj EU odvisnih 36 milijonov delovnih mest v EU, od tega 13,7 milijona delovnih mest, ki jih zasedajo ženske; ker so ženske v trgovini z državami zunaj EU v kmetijskem in industrijskem sektorju večinoma premalo zastopane; ker ženska vodi (tj. je lastnik in/ali upravljavec) le vsako peto izvozno podjetje v EU in ker ženske predstavljajo 30 % ali manj vse delovne sile v izvoznem sektorju;

N.

ker številne države zaračunavajo carine za medicinske pripomočke, vključno z monitorji za paciente, diagnostično opremo in običajnimi zdravili, kot so antibiotiki, protibolečinska zdravila ali inzulin, in ker skoraj vse države zaračunavajo carine na uvoz mila; ker se je vprašanje carin še zaostrilo zaradi odločitve ZDA, da uvedejo dodatne dajatve na uvoz iz Kitajske v vrednosti 370 milijard ameriških dolarjev, ki vključuje nekatere vidike osebne zaščitne opreme;

O.

ker znanstveno utemeljena poročila kažejo na vse večje tveganje izbruhov pandemij in pojavov, povezanih s podnebnimi spremembami, po vsem svetu, ki bodo vplivali na mednarodne odnose, in ugotavljajo, da je potrebna temeljita reforma naših gospodarskih modelov, zlasti v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 231/2012 o določitvi specifikacij za aditive za živila, navedene v prilogah II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, glede specifikacij za titanov dioksid (E 171) (D066794/04,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (1) in zlasti člena 14,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (2) ter zlasti člena 7(5) Uredbe,

—

ob upoštevanju zbirnega poročila, ki ga je 13. maja 2019 izdal Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo (3),

—

ob upoštevanju izjave, ki jo je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) sprejela 10. maja 2019 in je bila objavljena 12. junija 2019 (4),

—

ob upoštevanju člena 5a(3)(b) in 5a(5) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5),

—

ob upoštevanju člena 122(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker Uredba (ES) št. 1333/2008 določa pravila za aditive, ki se uporabljajo v živilih, njen namen pa je zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga in hkrati visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov, vključno z zaščito interesov potrošnikov in poštenim ravnanjem v trgovini z živili, pri tem pa se po potrebi upošteva varstvo okolja;

B.

ker Uredba (ES) št. 1331/2008 določa skupni postopek za oceno in odobritev aditivov za živila, ki med drugim prispeva k prostemu pretoku živil v Uniji ter k visoki ravni varovanja zdravja ljudi in varstva potrošnikov, vključno z zaščito interesov potrošnikov;

C.

ker je titanov dioksid (E 171) aditiv za živila, ki ga sestavljajo tudi nanodelci in ga večinoma najdemo v živilih, kot so slaščice, torte, posladki, sladoled, piškoti, čokoladne tablice, pekovski izdelki in pecivo; ker je njegova glavna funkcija, da izdelke obarva belo ali prispeva k njihovi motnosti;

D.

ker se titanov dioksid (E 171) uporablja predvsem v živilih, ki so zlasti priljubljena pri otrocih, kot so žvečilni gumiji, bonboni, čokolada in sladoled, kar vzbuja zaskrbljenost, da mu je morda ta ranljiva skupina prebivalstva precej izpostavljena;

E.

ker je v znanstvenem mnenju agencije EFSA z dne 28. junija 2016 (6) o titanovem dioksidu (E 171) že izpostavljeno, da je težko opraviti celovito oceno tveganja za ta aditiv, saj ni dovolj podatkov; ker so za negotovosti glede varnosti titanovega dioksida (E 171) deloma krivi proizvajalci, ki ne zagotovijo potrebnih podatkov za izvedbo ocene tveganja;

F.

ker je v številnih nedavno objavljenih znanstvenih člankih (7) izražen dvom v varnost titanovega dioksida (E 171) in so izpostavljena potencialna tveganja, povezana z njegovim zaužitjem;

G.

ker je francoska agencija za hrano, okolje ter zdravje in varnost pri delu (ANSES) v mnenju z dne 12. aprila 2019 (8) poleg drugih škodljivih učinkov titanovega dioksida (E 171) ugotovila, da ima ta aditiv tudi morebitne rakotvorne učinke, in sklenila, da glede njegove varnosti še vedno obstaja znanstvena negotovost in da so podatki o tem pomanjkljivi, kar pomeni, da ni mogoče ovreči pomislekov, da je titanov dioksid (E 171) lahko strupen za potrošnike,; ker je tudi nizozemski urad za oceno tveganja in raziskave (9) opozoril na pomanjkljive podatke in negotovosti;

H.

ker se najnovejša izjava EFSA o titanovem dioksidu (E 171) v živilih (10) nanaša na mnenje francoske agencije in so v njej prav tako navedene številne negotovosti, kar zadeva njegovo varnost;

I.

ker se je februarja 2016 v mednarodni agenciji za raziskave raka (IARC) v Lyonu v Franciji sestalo 19 znanstvenikov iz osmih držav in ponovno ocenilo rakotvornost titanovega dioksida (E 171) ter sklenilo, da bi ga bilo treba razvrstiti v skupino snovi, ki so morda rakotvorne za človeka (tj. skupina 2B) (11);

J.

ker je nacionalni inštitut ZDA za varnost in zdravje pri delu (NIOSH) ugotovil, da lahko izpostavljenost ultrafinim delcem titanovega dioksida (E 171) pri delu povzroči raka pri delavcih (12);

K.

ker je francoska vlada na podlagi mnenja agencije ANSES in poznejše izjave agencije EFSA, ki pomislekov ni mogla ovreči, kot previdnostni ukrep za varovanje zdravja potrošnikov sprejela odlok, s katerim je s 1. januarjem 2020 prepovedala prodajo živil, ki vsebujejo titanov dioksid (E 171);

L.

ker Komisija kljub tem informacijam ni predlagala postopne odprave uporabe titanovega dioksida (E 171) v živilih, temveč je predložila osnutek uredbe, v katerem je spremenila opredelitev in specifikacije tega aditiva za živila ter na podlagi katerega bo še vedno dovoljeno zakonito dajati titanov dioksid (E 171) na trg in ga ohraniti na trgu;

M.

ker vsak sklep, s katerim se titanov dioksid (E 171) ne prepove na trgu, v slabši položaj postavlja podjetja, ki so se iz previdnosti odločila, da titanov dioksid (E 171) v svojih proizvodih nadomestijo ali ga iz njih odstranijo;

N.

ker člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa previdnostno načelo kot eno temeljnih načel Unije;

O.

ker je v členu 168(1) PDEU navedeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi;

P.

ker je več kot 85 000 državljanov po vsej Evropi že podpisalo peticijo (13) v podporo francoski prepovedi titanovega dioksida (E 171) ter pozvalo k izvajanju previdnostnega načela, kadar obstajajo negotovosti v zvezi z aditivi za živila, ki nimajo prehranskega namena in so lahko nevarni za potrošnike;

Q.

ker se lahko pri odobritvi aditivov za živila upoštevajo tudi drugi dejavniki, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, vključno z družbenimi, gospodarskimi, etičnimi, okoljskimi dejavniki in dejavniki, povezani s tradicijami, ter previdnostno načelo in izvedljivost nadzora, kot je navedeno v Uredbi (ES) št. 1331/2008;

R.

ker se lahko aditiv v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1333/2008 odobri le, če je njegova uporaba varna, tehnološko upravičena in ne zavaja potrošnika, temveč je zanj pravzaprav ugodna;

S.

ker se titanov dioksid (E 171) uporablja le za estetske namene in nima hranilne vrednosti ter nima koristne tehnološke funkcije v živilu;

T.

ker ni prepričljive tehnološke potrebe za uporabo titanovega dioksida (E 171) in ker so številni proizvajalci in trgovci na drobno, ki so prisotni na francoskem trgu, uspešno odstranili titanov dioksid (E 171) iz svojih izdelkov, da so jih uskladili s francoskim odlokom o začasni prepovedi dajanja živil s tem aditivom na trg (14); ker so se nekatere multinacionalke zavezale, da bodo titanov dioksid (E 171) odstranile iz živil v svoji ponudbi (15);

U.

ker ima večina držav članic težave pri uveljavljanju zahteve o označevanju nanodelcev v živilih; ker so pri testiranjih, ki so jih izvedle potrošniške organizacije v Španiji, Belgiji, Italiji in Nemčiji, ugotovili veliko večji delež nanodelcev titanovega dioksida (E 171) kot 50 %, pri čemer aditiv ni bil označen kot „nano“ (16), in sicer tudi v živilih, kot so žvečilni gumiji in peciva, ki jih pogosto uživajo otroci in druge ranljive skupine prebivalstva;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

—

ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 glede mejnih vrednosti akrilamida v nekaterih živilih za dojenčke in majhne otroke (D067815/03,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2017/2158 z dne 20. novembra 2017 o blažilnih ukrepih in referenčnih ravneh za zmanjšanje prisotnosti akrilamida v živilih (2),

—

ob upoštevanju znanstvenega mnenja o akrilamidu v živilih, ki ga je 30. aprila 2015 sprejel Znanstveni odbor za onesnaževala v prehranski verigi (CONTAM) pri Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA) in je bilo objavljeno 4. junija 2015 (3),

—

ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4),

—

ob upoštevanju člena 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

—

ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

A.

ker je akrilamid spojina, ki se med pripravo živila pri visoki temperaturi, na primer pri cvrtju, praženju in pečenju tvori iz naravno prisotnih snovi prostega asparagina in sladkorjev v živilu;

B.

ker so potrošniki izpostavljeni akrilamidu, ko zaužijejo industrijsko proizvedena živila, kot so čips, kruh, piškoti in kava, pa tudi doma pripravljena živila, kot sta popečen kruh ali ocvrt krompirček;

C.

ker sodijo dojenčki, malčki in drugi otroci zaradi nižje telesne teže v starostno skupino, ki mu je najbolj izpostavljena in je zato še posebej ranljiva; ker je znano, da imajo otroci zaradi večjega razmerja med jetri in telesno težo hitrejšo presnovo, kar pomeni, da se verjetno pri njih hitreje tvori glicidamid (metabolit akrilamida, ki nastane z biotransformacijo), to pa še povečuje možnost za strupenost akrilamida pri otrocih (5);

D.

ker je akrilamid v skladu z usklajenim razvrščanjem in označevanjem (CLP00), odobrenim na ravni Unije, strupen pri zaužitju, lahko povzroči genetske okvare, lahko povzroči raka, pri dolgotrajni ali ponavljajoči izpostavljenosti povzroči poškodbe organov, je škodljiv v stiku s kožo, povzroča hudo draženje oči, je zdravju škodljiv pri vdihavanju, naj bi bil škodljiv za plodnost, povzroča draženje kože in lahko povzroči alergijsko reakcijo na koži; ker so poleg tega družbe pri razvrstitvi, ki so jo predložile Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) v okviru postopkov registracije, to snov opredelile kot snov, pri kateri obstaja sum, da škoduje plodnosti ali nerojenemu otroku (6);

E.

ker je bila poleg tega opažena degeneracija perifernega živčevja in živčnih končičev v nekaterih predelih možganov, ki sodelujejo pri spominu, učenju in kognitivnih funkcijah (7);

F.

ker je odbor CONTAM v znanstvenem mnenju z dne 30. aprila 2015 o akrilamidu v živilih (8) na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ugotovil štiri možne kritične končne točke za strupenost akrilamida, in sicer nevrotoksičnost, vpliv na plodnost pri moških, strupenost za razvoj in rakotvornost; ker je ta odbor ugotovil tudi, da je akrilamid mutagen za zarodne celice in da zaenkrat še nimamo postopka za oceno tveganja z uporabo te končne točke; ker je ta odbor natančneje potrdil predhodne ocene, da se lahko zaradi akrilamida v živilih poveča tveganje za razvoj raka pri potrošnikih vseh starostnih skupin;

G.

ker je bila strupenost akrilamida ugotovljena že leta 2002 v skupnem poročilu FAO/SZO (9); ker je Mednarodna agencija za raziskave raka akrilamid razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh (10), v okviru nacionalnega programa ZDA za toksikologijo pa je bil uvrščen med snovi, za katere se razumno pričakuje, da povzročajo raka pri ljudeh (11), medtem ko ga je agencija ZDA za varstvo okolja razvrstila med snovi, ki morda povzročajo raka pri ljudeh (12);

H.

ker v več znanstvenih študijah (13) navajajo, da akrilamid povzroča endokrine motnje, kar je nujno treba preučiti;

I.

ker člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa previdnostno načelo kot eno temeljnih načel Unije;

J.

ker je v členu 168(1) PDEU navedeno, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi;

K.

ker člen 2(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 315/93 določa, da se živilo, ki vsebuje onesnaževalec v količini, ki s stališča javnega zdravja in zlasti toksikološko ni sprejemljiva, ne sme dajati v promet in da morajo biti vsebnosti onesnaževalcev tako nizke, kot jih je mogoče razumno dosegati z dobro prakso v vseh fazah proizvodnje hrane;

L.

ker morajo nosilci živilske dejavnosti v skladu z Uredbo (EU) 2017/2158 uporabljati blažilne ukrepe in izvajati nekatere dejavnosti za zmanjšanje količine akrilamida v nekaterih živilih, da bi njegovo količino ohranili pod „referenčnimi ravnmi“, ki se uporabljajo za preverjanje učinkovitosti blažilnih ukrepov z vzorčenjem in analizo;

M.

ker se referenčne ravni iz Uredbe (EU) 2017/2158 uporabljajo od aprila 2018, Komisija pa naj bi jih pregledala vsaka tri leta, prvič v treh letih od začetka uporabe te uredbe, da bi lahko določila še nižje ravni (14);

N.

ker za več kategorij živil niso bile določene referenčne ravni, na primer za zelenjavni čips, krokete ali riževe krekerje, pri čemer nekatera od njih dokazano vsebujejo veliko količino akrilamida; ker Priporočilo Komisije (EU) 2019/1888 (15) vsebuje neizčrpni seznam živil, pri katerih bi bilo treba spremljati prisotnost akrilamida;

O.

ker lahko Komisija v skladu s členom 2(3) Uredbe (EGS) št. 315/93 po potrebi zaradi varovanja javnega zdravja za določene onesnaževalce določi mejne vrednosti; ker mejne vrednosti za akrilamid v živilih še niso bile določene; ker je v uvodni izjavi 15 Uredbe (EU) 2017/2158 navedeno, da bi bilo treba poleg blažilnih ukrepov preučiti tudi možnost določitve mejne vrednosti akrilamida v nekaterih živilih;

P.

ker je v osnutku uredbe Komisije navedeno, da je pomembno, da so ravni akrilamida v živilih tako nizke, kot je mogoče razumno doseči;

Q.

ker se v osnutku uredbe predlaga določitev mejnih vrednosti le za dve zelo specifični kategoriji živil, in sicer za piškote in prepečenec za dojenčke in majhne otroke (150 μg/kg, kar ustreza veljavni referenčni ravni) in za otroško hrano, žitne kašice za dojenčke in majhne otroke, razen piškotov in prepečenca (50 μg/kg, kar je celo za 10 μg/kg več od veljavne referenčne ravni, tj. 40 μg/kg);

R.

ker osnutek uredbe Komisije temelji na podatkih o pojavnosti iz obdobja 2015–2018; ker lahko razumno pričakujemo, da so proizvajalci živil doslej že vsaj dosegli referenčno vrednost, ki je bila določena pred tremi leti, če naj Uredba (EU) 2017/2158 vpliva na količino akrilamida v živilih;

S.

ker so raziskave, ki jih je leta 2018 opravilo 10 potrošniških organizacij po Evropi (16), pokazale, da vrsto živil, ki ne sodijo v kategoriji, ki ju ureja osnutek uredbe Komisije, kot so piškoti in oblati, pogosto uživajo otroci, mlajši od treh let, in da se nekatera od teh živil očitno tržijo za otroke (na primer v embalaži s podobami junakov iz risank, ki je otrokom privlačna); ker je podobno mogoče trditi za živila, kot so krekerji ali žitni kosmiči za zajtrk;

T.

ker se referenčni ravni za piškote in oblate (350 μg/kg) ter za piškote in prepečenec za dojenčke in majhne otroke (150 μg/kg) precej razlikujeta, ne da bi se starši zavedali, kako se predlagana mejna vsebnost akrilamida razlikuje;

U.

ker je bilo tudi ugotovljeno, da je vsebnost akrilamida v tretjini testiranih živil iz kategorije „piškoti in oblati“ enaka ali višja kot referenčna raven in da skoraj dve tretjini piškotov in oblatov, ki naj bi jih pogosto uživali otroci, mlajši od treh let, ne bi bilo skladnih z referenčno ravnjo, določeno za kategorijo „piškoti in prepečenec za dojenčke in majhne otroke“;

V.

ker je nesporno, da je mogoče z ustreznimi blažilnimi ukrepi zmanjšati pojavnost akrilamida v živilih (17); ker je bilo za vse kategorije živil dokazano, da je mogoče proizvajati živila z nizko vsebnostjo akrilamida (18);

W.

ker je, kar zadeva osnutek uredbe Komisije, iz podatkov potrošniške raziskave (19) iz leta 2018 in podatkov o pojavnosti iz zbirke podatkov agencije EFSA iz obdobja 2015–2018 razvidno, da je velika večina proizvajalcev obeh kategorij živil enostavno dosegla nižje vrednosti od predlaganih 150 μg/kg in 50 μg/kg; ker je mogoče domnevati, da je mogoče te vrednosti doseči pri skoraj vseh živilih; ker je zato treba uvesti strožje vrednosti, da se spodbudi še večje zmanjšanje količine te snovi v živilih;

X.

ker določanje mejnih vrednosti očitno olajšuje izvrševanje predpisov v zvezi z akrilamidom v državah članicah; ker je treba mejne vrednosti še vedno določati po načelu tako nizkih vsebnosti, kot jih je mogoče razumno doseči, v skladu s členom 2 Uredbe (EGS) št. 315/93;

Y.

ker je nenazadnje večina proizvajalcev na trgu že enostavno dosegla vrednosti, predlagane v osnutku uredbe Komisije, in ker je dokazano, da je brez večjega truda mogoče doseči še nižje vrednosti;

Z.

ker bi lahko dodatne raziskave pomagale razumeti razloge za zelo različne vrednosti akrilamida v različnih kategorijah živil in opredeliti strategije za čim večje zmanjšanje nastajanja akrilamida;

AA.

ker je bistveno, da se spremlja učinkovitost predpisov v zvezi z akrilamidom; ker to pomeni, da morajo držav članice izvajati učinkovite in dovolj redne kontrole ter zbirati podatke o pojavnosti akrilamida;

AB.

ker je mogoče s kampanjami obveščanja javnosti ozavestiti potrošnike o živilih z morebitno večjo vsebnostjo akrilamida in jih seznaniti, kako zmanjšati izpostavljenost tej snovi pri kuhanju;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020)0380) ter svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (1) in resolucije z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15) (2),

—

ob upoštevanju newyorške deklaracije o gozdovih, ki jo je Evropska unija ratificirala 23. junija 2014,

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2018 z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“ (COM(2018)0811),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. aprila 2019 o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in o novem strateškem okviru za gozdove (08609/2019),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (4) in nadaljnjih izvedbenih uredb s posodobitvijo seznama invazivnih tujerodnih vrst, med njimi tudi drevesnih vrst,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. oktobra 2019 o poročilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 7. decembra 2018 z naslovom Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“,

—

ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) z dne 31. maja 2019,

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020: znanje za prehod v trajnostno Evropo,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. aprila 2019 o izvajanju strategije EU za gozdove,

—

ob upoštevanju vmesnega pregleda strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020,

—

ob upoštevanju posodobljene strategije EU za biogospodarstvo,

—

ob upoštevanju podnebne strategije do leta 2050,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. novembra 2019 o posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo (5),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018 o vmesnem pregledu strategije EU za gozdove (6),

—

ob upoštevanju strategije Evropa 2020, vključno s pobudama Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za industrijo, raziskave in energijo,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A9-0154/2020),

—

ob upoštevanju obveznosti držav članic EU iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji,

A.

ker notranjih in mednarodnih zavez EU, na primer evropskemu zelenemu dogovoru, ciljem OZN glede trajnostnega razvoja, Kjotskemu protokolu, Pariškemu sporazumu in ustvarjanju družbe brez emisij, ne bo mogoče uresničiti brez podnebnih koristi in drugih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo gozdovi in gozdarski sektor;

B.

ker se Pogodba o delovanju Evropske unije ne sklicuje na skupno gozdarsko politiko EU in so za gozdove odgovorne države članice; ker EU že dolgo prek svojih politik in smernic, med drugim na podlagi člena 4 PDEU, kar zadeva energijo, okolje in kmetijstvo, prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in odločitvam držav članic o gozdovih;

C.

ker so gozdovi in celotna vrednostna veriga gozdov bistvenega pomena za nadaljnji razvoj krožnega biogospodarstva, saj zagotavljajo delovna mesta, gospodarsko blaginjo na podeželskih in mestnih območjih, storitve za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje in zdravstvene koristi, ščitijo biotsko raznovrstnost in priložnosti za gorske, otoške in podeželske regije ter pomagajo v boju proti dezertifikaciji;

D.

ker je za prihodnost večnamenskih gozdov EU in za celotno vrednostno verigo EU, ki temelji na gozdovih, zelo pomembno ustrezno financiranje visokokakovostnih raziskav, inovacij, zbiranja informacij, vzdrževanja in razvijanja podatkovnih zbirk ter izmenjave dobre prakse in znanja, saj so potrebe po izkoriščanju gozdov vse večje, prav tako pa je treba izrabiti številne priložnosti in sprejeti izzive, s katerimi se sooča družba;

E.

ker so gozdovi del naše naravne dediščine, ki jo moramo ohraniti in vzdrževati, in ker je dobro upravljanje te dediščine bistveno za njeno uspevanje in za to, da postane vir biotske raznovrstnosti ter gospodarskega, turističnega in družbenega bogastva;

F.

ker Sklad za razvoj podeželja v okviru skupne kmetijske politike (SKP) zagotavlja orodja in sredstva za podporo gozdarskemu sektorju, kar bi bilo treba v okviru SKP nadaljevati po letu 2020 in se pri tem osredotočiti na trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

G.

ker je v Uniji 16 milijonov zasebnih lastnikov gozdov, ki imajo v lasti približno 60 % gozdov EU; ker je povprečna velikost gozda v zasebni lasti 13 ha, približno dve tretjini zasebnih lastnikov pa ima v lasti manj kot 3 ha gozda;

H.

ker so gozdovi, s katerimi se gospodari trajnostno, izredno pomembni za ohranjanje delovnih mest na podeželju, koristijo človekovemu zdravju, hkrati pa bistveno prispevajo k okolju in biotski raznovrstnosti;

I.

ker so ukrepi za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v gozdovih tesno povezani, saj morajo biti vidiki uravnoteženi in je treba spodbujati sinergije, zlasti na področju strategij in načrtov držav članic za prilagajanje;

J.

ker se evropski gozdovi in razmere v njih med seboj razlikujejo, zato jih je treba različno obravnavati, vendar vedno z namenom izboljšanja njihove gospodarske, družbene in okoljske funkcije;

K.

ker so v najbolj oddaljenih regijah območja z izredno bogato biotsko raznovrstnostjo, kar je nujno treba ohraniti;

L.

ker ima izguba biotske raznovrstnosti v gozdovih velike okoljske, gospodarske in družbene posledice;

M.

ker je kakovost tal bistvena za zagotavljanje ekosistemskih storitev, na primer za filtriranje in zbiranje vode, s tem pa tudi za varstvo pred poplavami in sušo, sekvestracijo CO2, biotsko raznovrstnost in povečanje biomase; ker je izboljšanje kakovosti tal, na primer s preoblikovanjem iglastih gozdov v nekaterih regijah v trajne listnate gozdove, ekonomsko zahteven proces, ki traja desetletja;

N.

ker bi bilo treba v evropski družbi, ki je vse bolj oddaljena od gozdov in gozdarstva, promovirati temeljno vlogo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter poudarjati številne koristi, ki jih gozdovi prinašajo z ekonomskega, družbenega in okoljskega ter kulturnega in zgodovinskega vidika;

O.

ker imajo gozdovi poleg sekvestracije ogljika ugoden vpliv na podnebje, ozračje, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter rečne režime in vodne poti, zaščito tal pred erozijo zaradi vode in vetra ter na druge uporabne naravne danosti;

P.

ker je skoraj 23 % evropskih gozdov uvrščenih med območja Natura 2000 – v nekaterih državah članicah ta delež presega 50 %, skoraj polovico naravnih habitatov v omrežju Natura 2000 pa predstavljajo gozdovi;

Q.

ker so gozdovi lahko vir primarnih gozdnih proizvodov, kot je les, hkrati pa nudijo dragocene sekundarne proizvode, kot so gobe, tartufi, zelišča, med in jagodičevje, ki so pomemben del gospodarskih dejavnosti v nekaterih regijah Unije;

R.

ker imajo evropski gozdovi pomembno vlogo pri izboljšanju okolja, razvoju gospodarstva, zadovoljevanju potreb držav članic po lesnih proizvodih in izboljšanju dobrega počutja prebivalcev;

S.

ker je kmetijsko-gozdarski sistem, opredeljen kot sistem rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču sočasno gojijo drevesa in izvaja kmetijstvo, skupek sistemov upravljanja zemljišč, kjer se spodbuja splošna produktivnost, ustvarja več biomase, ohranjajo in obnavljajo tla ter zagotavljajo dragocene ekosistemske storitve;

T.

ker so trajnostna raba gozdov ter ohranjanje in razmnoževanje gozdnih virov zelo pomembna evropska naloga spričo njihove večnamenske vloge in pomena zagotavljanja velike raznolikosti vrst ter zaradi dejstva, da je za njihov nastanek potrebno mnogo časa;

U.

ker je družbeno in okoljsko odgovoren lov pomemben tudi za gozdove in polgozdne regije, saj se s to dejavnostjo omejuje populacija divjadi ali posledično širjenje bolezni, ki jih divjad prenaša, kot je afriška prašičja mrzlica;

V.

ker imajo gozdovi ključno vlogo pri zmanjševanju erozije tal ter dezertifikacije kopenske površine; ker študije kažejo, da drevesa v parkih in mestnem okolju prispevajo k ohranjanju nižje temperature v primerjavi z območji brez dreves;

W.

ker so v sedanjem programskem obdobju (2014–2020) v SKP določeni ukrepi za pomoč gospodarskim subjektom pri krepitvi zmogljivosti za gospodarjenje z gozdovi;

X.

ker so nekatere gozdarske regije množično napadli škodljivi organizmi in žuželke, kot so lesni črvi in različne gljive; ker je naravno populacijo kostanjevih gozdov množično napadla Cryphonectria parasitica, ki resno ogroža preživetje teh gozdov, dolgoročno pa tudi z njimi povezane dejavnosti, ki jih izvaja človek, kot sta proizvodnja in nabiranje kostanja;

Y.

ker so razpoložljivi podatki o gozdovih na ravni EU nepopolni in različne kakovosti, kar ovira usklajevanje na ravni EU na področju gospodarjenja z gozdovi;

Z.

ker se nezakonita sečnja dogaja tudi v EU;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Eritreji, zlasti resolucije z dne 6. julija 2017 (1),

—

ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN z dne 11. maja 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji,

—

ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN z dne 30. junija 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji, podane na 44. zasedanju Sveta za človekove pravice,

—

ob upoštevanju resolucij Sveta OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic,

—

ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2444 z dne 14. novembra 2018, s katero so se s takojšnjim učinkom prenehale vse sankcije OZN proti Eritreji (embargo na orožje, zamrznitve sredstev in prepovedi potovanj),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1944 z dne 10. decembra 2018 o razveljavitvi Sklepa 2010/127/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Eritreji (2),

—

ob upoštevanju zadeve št. 428/12 (2012), ki je bila v imenu Dawita Isaaka in drugih političnih zapornikov vložena pri Afriški komisiji za človekove pravice in pravice ljudstev,

—

ob upoštevanju končne izjave s 66. zasedanja Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 22. maja 2017,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

—

ob upoštevanju ustave Eritreje, ki je bila sprejeta leta 1997 in zagotavlja državljanske svoboščine, vključno z versko svobodo,

—

ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu AKP-EU (Sporazuma iz Cotonouja) (3), kot je bil spremenjen leta 2005 in leta 2010 in katerega podpisnica je Eritreja,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker so eritrejske oblasti 23. septembra 2001 aretirale Dawita Isaaka, dvojnega državljana Eritreje in Švedske, torej državljana Evropske unije, novinarja in solastnika prvega neodvisnega časopisa v Eritreji „Setit“ z velikim številom bralcev, skupaj z 21 drugimi osebami; ker eritrejska vlada Dawita Isaaka obtožuje za izdajalca, čeprav ni bila proti njemu nikoli vložena obtožnica niti ni prišlo do nobenega sojenja; ker se je Dawit Isaak po neodvisnosti Eritreje leta 1992 vrnil iz Švedske, da bi pomagal pri utrjevanju mlade demokracije v državi;

B.

ker je do odvzema prostosti prišlo po objavi odprtega pisma, ki je obsojalo režim in pozivalo predsednika Isaiasa Afwerkija k demokratičnim reformam; ker je vlada na dan odvzema prostosti razglasila prepoved vseh neodvisnih medijev; ker priporniki niso bili obtoženi nobenega kaznivega dejanja;

C.

ker je bil Dawit Isaak 19. novembra 2005 izpuščen iz pripora, potem ko je med drugimi v njegovem imenu večkrat posredovala tudi švedska vlada; ker je bil dva dni pozneje na poti v bolnišnico ponovno aretiran, eritrejske oblasti pa so trdile, da je bil le začasno izpuščen zaradi zdravljenja; ker ga od takrat eritrejske oblasti držijo priprtega brez možnosti komunikacije z zunanjim svetom in ne želijo razkriti niti kje je priprt niti podrobnosti o njegovem zdravju in dobrem počutju;

D.

ker so se decembra 2008 pojavila nepotrjena poročila, da je bil Dawit Isaak premeščen v najstrožje varovani zapor v Embatkali in da je bil kmalu po tem, 11. januarja 2009, sprejet v bolnišnico letalskih sil v Asmari, ker naj bi resno zbolel; ker narava in resnost njegove bolezni ostajata neznana, eritrejska vlada pa noče potrditi, ali je bil res hospitaliziran

E.

ker družina Dawita Isaaka, tudi njegovi trije otroci, vse od njegovega izginotja doživlja nevzdržno stisko in negotovost, saj imajo zelo malo informacij o njegovem počutju, lokaciji in obetih za prihodnost; ker se Betlehem Isaak, hčerka Dawita Isaaka, še naprej zavzema za izpustitev očeta; ker je Betlehem Isaak leta 2020 potrdila, da je njen oče še živ;

F.

ker je Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev odločila, da so novinarji, aretirani septembra 2001 v Eritreji, vključno z Dawitom Isaakom, pridržani samovoljno in nezakonito, ter eritrejske oblasti pozvala, naj jih izpustijo ali jim vsaj zagotovijo pošteno sojenje;

G.

ker razmere v prenatrpanih in nehigieničnih centrih za pridržanje v Eritreji pomenijo, da gre za kruto in nečloveško ravnanje s pridržanimi; ker so zaradi teh razmer zaporniki izpostavljeni večjemu tveganju, da se nalezejo COVID-19; ker je dostop do zdravstvenega varstva, hrane in sanitarnih storitev izjemno omejen ali pa ga sploh ni, zaradi česar so zaporniki odvisni od obiskovalcev, ki jim prinašajo osnovne potrebščine; ker so omejitve gibanja v zaporih zaradi boja proti pandemiji povzročile še hujšo podhranjenost ter posledične duševne in telesne bolezni; ker so mnogi drugi zaporniki nameščeni v zabojnikih za prevoz, kjer so izpostavljeni izredno ostrim temperaturnim pogojem;

H.

ker je Eritreja od neodvisnosti naprej pod vodstvom Isaiasa Afwerkija sistematično zaprla na tisoče ljudi zaradi njihovih političnih prepričanj ali njihovega novinarskega dela ali zato, ker dejavno živijo v skladu s svojo vero; ker so prisilna izginotja v Eritreji strukturni pojav; ker so priporniki običajno žrtve samovoljnega in nezakonitega odvzema prostosti in pridržanja brez obtožnice, dostop do odvetnika in obiski družinskih članov pa so prepovedani;

I.

ker v poročilu Programa OZN za razvoj o človekovem razvoju za leto 2019 Eritreja med 189 državami po indeksu človekovega razvoja za leto 2019 zaseda 182. mesto; ker je organizacija Novinarji brez meja v svojem svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2020 Eritrejo med 180 državami na lestvici postavila na 178. mesto; ker je Odbor za zaščito novinarjev Eritrejo leta 2019 razglasil za najbolj cenzurirano državo na svetu;

J.

ker je v poročilu preiskovalne komisije OZN o človekovih pravicah v Eritreji, objavljenem 9. maja 2016, navedeno, da so bila v zadnjih 25 letih v centrih za pridržanje, taboriščih za vojaško urjenje in drugih krajih po vsej državi pogosto in sistematično storjena kazniva dejanja zoper človečnost;

K.

ker je posebna poročevalka OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji v poročilu z dne 16. maja 2019 zapisala, da sta „mir in varnost v regiji dobila nov zagon, kar je dvignilo tudi pričakovanja v Eritreji in mednarodni skupnosti, da bo eritrejska vlada izvedla politične in institucionalne reforme“, vendar pa „eritrejske oblasti še niso začele s procesom notranjih reform, razmerah na področju človekovih pravic pa ostajajo nespremenjene“; ker posebni poročevalci OZN od leta 2009 ne morejo vstopiti v Eritrejo;

L.

ker so eritrejske oblasti maja 2019 kruto zatrle nepriznane krščanske skupnosti in zasedle katoliške šole in zdravstvene ustanove, kar je negativno vplivalo na pravice prebivalstva do zdravstvenih storitev in izobraževanja;

M.

ker eritrejski predsednik še vedno zavrača možnost volitev in izvajanja državne ustave, čeprav je bila ta ratificirana že leta 1997, eritrejski volilni zakon pa je bil ratificiran leta 2002; ker se začasni parlament ni sestal že od leta 2002, sodstvo pa nadzoruje vlada;

N.

ker so se zaradi nedavnega napredka pri miru in varnosti v regiji pojavila pričakovanja, da bodo v Eritreji uvedene reforme nacionalnega služenja vojaškega roka in da bo prišlo do demobilizacije nabornikov; ker doslej ni bilo nobenih uradnih napovedi skrajšanja služenja vojaškega roka ali načrtov za demobilizacijo; ker je služenje vojaškega roka še vedno neprostovoljno in brez časovne omejitve; ker služenje vojaškega roka za mnoge državljane, tudi ženske in dekleta, pomeni suženjstvo, kjer je njihovo celotno življenje pod nadzorom tretjih oseb in kjer se med drugim soočajo s fizičnimi, spolnimi in verbalnimi zlorabami ter so lahko prisiljeni delati kot gospodinjski pomočniki;

O.

ker sta Eritreja in Etiopija julija 2018 podpisali zgodovinski mirovni sporazum, s katerim se je končal dvajsetletni konflikt; ker so se z mirovnim sporazumom iz julija 2018 odprle nove možnosti za socialno-ekonomski razvoj države, povezane z napredovanjem regionalnega ekonomskega povezovanja na Afriškem rogu;

P.

ker je EU po mirovnem sporazumu med Eritrejo in Etiopijo spremenila pristop do Eritreje na podlagi „načel delovanja“, ki ni omogočal niti političnega dialoga niti razvojnega sodelovanja EU z Eritrejo, v tako imenovani „dvotirni“ pristop;

Q.

ker partnerstvo med EU in Eritrejo ureja Sporazum iz Cotonouja in ker so pogodbenice tega sporazuma zavezane spoštovanju in izvajanju njegovih določb, zlasti spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

R.

ker EU kljub hudim in sistematičnim kršitvam bistvenih in temeljnih elementov Sporazuma iz Cotonouja na področju človekovih pravic, ki jih je zagrešila Eritreja, nikoli doslej ni začela posvetovanja po členu 96 tega sporazuma kljub večkratnim pozivom Evropskega parlamenta k temu;

S.

ker EU Eritreji namenja precej razvojne pomoči; ker sta se EU in Eritreja po mirovnem sporazumu med Eritrejo in Etiopijo iz leta 2018 dogovorili o novi strategiji razvojnega sodelovanja za obdobje 2019–2020, v okviru katere je EU namenila 180 milijonov EUR;

T.

ker skuša avtokratska vlada nadzorovati eritrejsko diasporo prek davka na dohodek izseljencev v višini 2 % ter z vohunjenjem za diasporo in preganjanjem sorodnikov, ki ostanejo v Eritreji;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 31. maja 2018 (1), 14. marca 2019 (2) in 19. decembra 2019 (3),

—

ob upoštevanju Sporazuma z dne 29. junija 2012 o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani (4),

—

ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o Nikaragvi,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2019/1716 z dne 14. oktobra 2019, s katero je bil vzpostavljen okvir za ciljno usmerjene sankcije v Nikaragvi (5), in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/606 z dne 4. maja 2020, s katero je bilo na seznam ciljno usmerjenih sankcij dodanih šest nikaragovskih uradnikov, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanj (6),

—

ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podanih v imenu EU, o razmerah v Nikaragvi, zlasti izjav z dne 20. novembra 2019 in 4. maja 2020,

—

ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet na 45. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 14. septembra 2020 in poročila Sveta OZN za človekove pravice z dne 19. junija 2020 o Nikaragvi,

—

ob upoštevanju glasil v okviru posebnega mehanizma spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ki ga je vzpostavila Medameriška komisija za človekove pravice,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

—

ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

—

ob upoštevanju nikaragovske ustave,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker so 22. septembra 2020 člani vladajoče stranke Alianza Frente Sandinista de Liberación Nacional (Narodna osvobodilna stranka Sandinista) v državnem zboru predstavili zakon o ureditvi tujih agentov, zasnovan na podlagi ruskega zakona o tujih agentih iz leta 2012, v okviru katerega, če bo sprejet, se bodo morali vsi posamezniki, organizacije ali institucije, tudi medijske hiše in nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine, prijaviti pri ministrstvu za notranje zadeve in se podvreči finančnemu nadzoru urada za finančno analizo;

B.

ker bo vsaka fizična ali pravna oseba, ki bo pri ministrstvu za notranje zadeve prijavljena kot tuji agent, podvržena strogemu nadzoru in se ne bo smela vpletati v domače politične zadeve, kot je zapisano v členu 12, kar omejuje njene državljanske in politične pravice in dovoljuje, da se jo nadleguje ter sodno in kazensko preganja; ker bo zakon, če bo sprejet, negativno vplival na pravice do enake politične in javne udeležbe, tudi pravice opozicije, kar bo dodatno izkrivilo politični sistem v Nikaragvi; ker bi to lahko privedlo do resnih primerov nezakonite kriminalizacije organizacij civilne družbe, aktivistov in zagovornikov človekovih pravic;

C.

ker se bo zakon o ureditvi tujih agentov zakon, če bo sprejet, uporabljal kot represivni instrument zoper ljudi in organizacije za človekove pravice, ki prejemajo sredstva iz mednarodnega sodelovanja v Nikaragvi; ker bi lahko sprejetje tega zakona neposredno vplivalo na sodelovanje EU v državi in posameznike, povezane z evropskimi interesi;

D.

ker je več članov vodilne stranke v narodni skupščini tudi predstavilo poseben zakon o kibernetski kriminaliteti, s katerim bodo cenzurirani digitalni mediji, ter novo zakon o kaznivih dejanjih iz sovraštva, s katerim bi spremenili kazenski zakonik, da bi omogočili dosmrtno zaporno kazen za politično nasprotovanje, vendar brez jasne opredelitve vedenja, za katero bo naložena tako stroga kazen, s tem pa bi lahko kaznovali tiste, ki se ne strinjajo z represivnimi politikami vlade;

E.

ker je očitni namen teh predlaganih zakonov omejiti temeljne pravice, kot so pravica do izražanja na spletu in drugje, svoboda združevanja in verska svoboda, da bi dodatno omejili državljanski prostor za nikaragovske državljane in nad njimi, medijskimi hišami, civilno družbo in organizacijami za človekove pravice izvajali totalitarističen nadzor, brez sistema zavor in ravnovesij in z veliko mero svobode pri izvajanju omenjenih zakonov prek spremljanja vseh dejavnosti naštetih skupin s poudarkom na političnih, delavskih in gospodarskih krogih; ker bi ti zakoni, če bodo sprejeti, kršili vrsto človekovih in temeljnih pravic iz nikaragovske ustave, ki so vse tudi priznane v mednarodnih sporazumih, konvencijah in pogodbah, katerih podpisnica je Nikaragva;

F.

ker so te pobude najnovejši primeri tovrstnih kršitev in potrjujejo širši vzorec represije ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker so predstavniki civilne družbe, okoljski aktivisti, novinarji, člani politične opozicije, člani verskih skupnosti, zlasti katoliške cerkve, študenti, nekdanji politični zaporniki in njihove družine še vedno tarče varnostnih sil in provladnih oboroženih skupin ter žrtve aretacij, kriminalizacije, uporabe pretirane sile, vdorov v njihove domove, političnega nadlegovanja ter, aktivistke pa so tudi žrtve spolnih napadov, vse ostrejšega nasilja in ustrahovanja, groženj s smrtjo, vandalizma, javnega klevetanja in spletnih kampanj blatenja;

G.

ker po navedbah visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet ni napredka na področju človekovih pravic in nič ne kaže, da bo vlada konstruktivno obravnavala trenja in strukturne težave, ki so sprožili socialno-politično krizo aprila 2018; ker organizacije civilne družbe poročajo, da je 94 oseb, ki so označene za nasprotnike vlade, še vedno samovoljno pridržanih, v večini primerov na podlagi izmišljenih obtožb za nepovezana kazniva dejanja;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Savdski Arabiji, zlasti tistih z dne 11. marca 2014 o Savdski Arabiji, njenih odnosih z EU in njeno vlogo na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki (1), z dne 12. februarja 2015 o primeru Raifa Badavija (2), z dne 8. oktobra 2015 o primeru Alija Mohameda Al Nimra (3), z dne 31. maja 2018 o položaju zagovornikov pravic žensk v Saudovi Arabiji (4), z dne 25. oktobra 2018 o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu (5) ter z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu (6) in z dne 30. novembra 2017 (7) in 4. oktobra 2018 o razmerah v Jemnu (8),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2018 o zaščiti otrok pri migracijah (2018/2666(RSP)) (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU (2015/2342(INI)) (10),

—

ob upoštevanju izjave Mednarodne organizacije za migracije z dne 15. septembra 2020 o nujnih ukrepih za obravnavanje razmer v zaporih v Kraljevini Savdski Arabiji: generalni direktor Mednarodne organizacije za migracije,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN o globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah z dne 19. decembra 2018,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov,

—

ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker je po poročilih organizacije Human Rights Watch od aprila 2020 približno 30 000 etiopskih migrantov, vključno z nosečnicami in otroki, samovoljno pridržanih v grozljivih razmerah v Savdski Arabiji, potem ko so jih hutijevske oblasti prisilno izgnale iz severnega Jemna; ker naj bi mnogi od teh migrantov prečkali mejo v navzkrižnem ognju savdskih in hutijevskih sil; ker naj bi 2 000 migrantov obtičalo na jemenski strani meje v težkih razmerah, ki jih je izbruh COVID-19 še zaostril, in so popolnoma prikrajšani za dostop do osnovnih potrebščin;

B.

ker so savdske sile nasilno prijele delavce migrante in jih pridržale v centru za pridržanje Al Dajer, nato pa so bili premeščeni v deset drugih centrov, zlasti v zapor Šmejsi med mestoma Džeda in Meka ter osrednji zapor Jizan, v katerem naj bi bilo na tisoče etiopskih zapornikov; ker po navedbah etiopskih konzularnih organov nimajo dovolj hrane in vode, ustrezne sanitarne in zdravstvene oskrbe, strelne rane pa se ne oskrbujejo; ker je bilo prijavljenih več smrtnih žrtev, tudi otrok, več pridržanih pa si je poskušalo vzeti življenje; ker so savdske varnostne sile domnevno hudo mučile vse, ki so se poskušali pritožiti pri varnostnikih glede svojih razmer;

C.

ker delavci migranti, tudi iz afriških in azijskih držav, predstavljajo približno 20 % prebivalstva Savdske Arabije in imajo ključno vlogo v gospodarstvih Savdske Arabije in drugih držav v tej regiji, pri čemer večinoma zasedajo slabo plačana in pogosto fizično naporna delovna mesta; ker so OZN in druge mednarodne organizacije njihovo izkoriščanje in zlorabe kot slabo plačane delavce z omejenim ali neobstoječim dostopom do pravic natančno popisale v številnih poročilih;

D.

ker po sistemu kafale, ki je vizumski sistem pokroviteljstva, ki temelji na zlorabah, organizacije za človekove pravice pa ga označujejo za sodobno suženjstvo, delavci migranti brez privolitve pokrovitelja ne morejo vstopiti v državo ali izstopiti iz nje ali zamenjati zaposlitve, nimajo pravne zaščite in so pogosto neplačani ali premalo plačani; ker naj bi v Savdski Arabiji razmišljali o ukinitvi sistema kafale;

E.

ker se zaradi pandemije COVID-19 v Savdski Arabiji in drugih državah v tej regiji povečuje pritisk na ranljive skupine, zlasti delavce migrante, kar je privedlo do vse večje diskriminacije in sovražnosti do njih; ker so migranti pogosto označeni, da naj bi prenašali virus COVID-19, zaradi česar pogosto izgubijo zaposlitev in so brez stanovanja ali plače v zelo nevarnem položaju, zato imajo zelo malo možnosti za ureditev svojega statusa ali da bi sami financirali morebitno vrnitev v matično državo;

F.

ker je Savdska Arabija novembra 2017 začela kampanjo proti migrantom, obtoženim kršenja stanovanjskih predpisov, predpisov o varnosti na mejah in delovnih predpisov in zakonov; ker so oblasti septembra 2019 napovedale, da je zaradi kampanje prišlo do več kot 3,8 milijona aretacij in da je bilo izgnanih več kot 962 000 ljudi; ker je bilo po podatkih Mednarodne organizacije za migracije med majem 2017 in aprilom 2020 iz Savdske Arabije v Etiopijo izgnanih približno 380 000 Etiopijcev;

G.

ker se etiopska vlada zaveda grozljivih razmer, v katerih so njeni državljani pridržani v Savdski Arabiji; ker nakazila Etiopijcev iz tujine pomembno prispevajo k etiopskemu gospodarstvu in so bistvenega pomena za številne družine;

H.

ker savdske oblasti niso opravile nobene učinkovite preiskave, čeprav so zatrdile, da bodo zadevo preiskale v začetku septembra 2020; ker so se razmere pridržanja poslabšale, saj so bili zaporniki od takrat pretepeni in so jim bili odvzeti mobilni telefoni;

I.

ker grdo ravnanje z migranti spada v širši vzorec razširjenih kršitev človekovih pravic v Savdski Arabiji; ker so savdske oblasti omejitve, ki jih nalaga potreba po boju proti COVID-19, uporabile kot pretvezo za dodatne kršitve človekovih pravic političnih zapornikov, kot je zagovornica pravic žensk Ludžajn Al Hatlul, in oporečnikov iz vladajoče družine, kot sta princesa Basma Bimt Saud in princ Salman Bin Abdulaziz Bin Salman, tako da so pridržani samovoljno in brez možnosti stikov; ker so aretacije teh in drugih političnih aktivistov del strogega zatiranja oporečnikov savdskih oblasti, kar vključuje umor novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu leta 2018, za katerega še vedno ni nihče ustrezno odgovarjal;

J.

ker po navedbah posebnega poročevalca OZN za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, savdske oblasti izvajajo zlorabe z uporabo tehnologije za elektronski nadzor; ker je Savdska Arabija ena od petih držav, ki izvede največ usmrtitev na svetu;

K.

ker ima Kraljevina Savdska Arabija eno najnižjih ravni ratifikacij temeljnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in ker ni ratificirala glavnih instrumentov za zaščito pred samovoljnim pridržanjem in pridržanjem migrantov, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, opcijski protokolom h konvenciji proti mučenju (ki določa nacionalne mehanizme preprečevanja in obiske za spremljanje pridržanja), konvencijo o delavcih migrantih, konvencijo o beguncih in konvencijo o apatridnosti;

L.

ker je visoki predstavnik Josep Borrell na srečanju z zunanjim ministrom Savdske Arabije Fajsalom Bin Farhanom Al Saudom 29. septembra 2020 v Bruslju ponovil, da namerava EU okrepiti dialog o človekovih pravicah;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

—

ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6, 7, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

—

ob upoštevanju Odločbe Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu (1), ustreznih letnih poročil za obdobje 2007–2019 in poročila Komisije z dne 22. oktobra 2019 o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (COM(2019)0498),

—

ob upoštevanju priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra za Bolgarijo, objavljenih 20. maja 2020 (COM(2020)0502),

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. novembra 2009 v zadevi Kolevi proti Bolgariji (2),

—

ob upoštevanju letnega poročila Komisije o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU za leto 2019,

—

ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 1. julija 2014 v zadevi Dimitrov in drugi proti Bolgariji (3),

—

ob upoštevanju poročila Evropskega urada za boj proti goljufijam za leto 2019,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 9. decembra 2019 o osnutku sprememb bolgarskega zakonika o kazenskem postopku in zakona o pravosodnem sistemu v zvezi s preiskavami proti najvišjim sodnikom,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 06/2019 z naslovom Boj proti goljufijam pri porabi EU za kohezijo: organi upravljanja morajo okrepiti odkrivanje, odzivanje in usklajevanje,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 9. oktobra 2017 o bolgarskem zakonu o pravosodnem sistemu,

—

ob upoštevanju skupnega mnenja Beneške komisije in Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 19. junija 2017 o spremembah bolgarskega volilnega zakonika,

—

ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 23. oktobra 2015 o osnutku zakona za spremembo in dopolnitev ustave (na področju pravosodja) Republike Bolgarije,

—

ob upoštevanju sklepa Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 3. septembra 2020 o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah S. Z. proti Bolgariji in Kolevi proti Bolgariji,

—

ob upoštevanju letnega poročila za leto 2020, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2296 (2019) z dne 27. junija 2019 o dialogu z Bolgarijo po koncu spremljanja,

—

ob upoštevanju ukrepanja Sveta Evrope zoper gospodarski kriminal in korupcijo,

—

ob upoštevanju drugega poročila o skladnosti z dne 6. decembra 2019 o Bolgariji, ki ga je pripravila Skupina držav proti korupciji v okviru Sveta Evrope (GRECO),

—

ob upoštevanju izjave komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 3. septembra 2020 o policijskem nasilju nad novinarji v Bolgariji in njenega poročila po obisku v Bolgariji med 25. in 29. novembrom 2019,

—

ob upoštevanju izjave predstavnika OVSE za svobodo medijev z dne 18. marca 2020 o brutalnem napadu na bolgarskega novinarja Slavija Angelova,

—

ob upoštevanju izjave predsednika konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope z dne 9. julija 2020 o predlaganih spremembah bolgarskega zakona o nepridobitnih pravnih osebah,

—

ob upoštevanju skupne izjave posebnih poročevalcev OZN o rasizmu in vprašanjih manjšin z dne 13. maja 2020,

—

ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN o nasilju nad ženskami, vzrokih zanj in njegovih posledicah z dne 21. oktobra 2019,

—

ob upoštevanju nedavnih sklepnih ugotovitev organa OZN za spremljanje pogodb o Bolgariji,

—

ob upoštevanju predloga za novo ustavo Republike Bolgarije, predloženega 17. avgusta 2020,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji (4),

—

ob upoštevanju svoje razprave z dne 5. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji,

—

ob upoštevanju razprave v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 10. septembra 2020 o stanju mehanizma za sodelovanje in preverjanje,

—

ob upoštevanju izmenjav mnenj, ki jih je izvedla skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, odkar jo je 5. septembra 2019 ustanovil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zlasti izmenjave mnenj o razmerah v Bolgariji, ki je potekala 28. avgusta 2020,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2020: stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2020)0580) in spremnega dokumenta z naslovom Poglavje o pravni državi v Bolgariji (SWD(2020)0301),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (člen 2 PEU);

B.

ker morajo biti za Unijo in njene države članice načelo pravne države, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati;

C.

ker člen 6(3) PEU potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja EKČP ter kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije;

D.

ker so Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in načela, določena v njej, del primarne zakonodaje Unije;

E.

ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 10 EKČP;

F.

ker je neodvisnost sodstva bistvena zahteva v okviru demokratičnega načela delitve oblasti ter je določena v členu 19(1) PEU, členu 47 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 6 EKČP;

G.

ker Unija deluje na podlagi domneve o medsebojnem zaupanju, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v EKČP in Listini EU o temeljnih pravicah;

H.

ker je pravna država ena od skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, in osnovni pogoj za učinkovito delovanje celotne Unije ter ker je Komisija skupaj s Parlamentom in Svetom na podlagi Pogodb odgovorna za zagotavljanje spoštovanja pravne države kot temeljne vrednote Unije ter prava, vrednot in načel Unije;

I.

ker dejstvo, da ena država članica sistematično zavrača spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije in Pogodb, h katerim je prostovoljno pristopila, vpliva na Unijo kot celoto in jo ogroža; ker bi neodzivanje na tovrstne razmere zmanjšalo verodostojnost Unije;

J.

ker sta Beneška komisija in OVSE/ODIHR ugotovila, da bolgarski volilni zakonik ovira jezikovno raznolikost in volilne pravice državljanov, ki živijo v tujini (5);

K.

ker se je v zadnjih letih poročalo o več incidentih v zvezi z uporabo sovražnega govora zoper manjšine, tudi s strani vladnih ministrov; ker se poslanska imuniteta sistematično uporablja za ščitenje poslancev bolgarske narodne skupščine pred prevzemom odgovornosti za sovražni govor (6);

L.

ker se v zadnjih letih povečuje število poročil o zlorabi sredstev Unije v Bolgariji in bi bilo treba primere zlorabe temeljito preiskati; ker so bolgarski državljani v zadnjih mesecih priča številnim obtožbam zaradi suma korupcije na visoki ravni, pri čemer naj bi bil v nekatere primere korupcije neposredno vpleten tudi predsednik vlade; ker so mednarodni mediji v zadnjih mesecih večkrat poročali, da v Bolgariji morda obstajajo povezave med kriminalnimi združbami in javnimi organi;

M.

ker je tožilstvo vložilo obtožnico proti nekdanjemu ministru za okolje in vodo, nekdanjemu namestniku ministra za okolje in vodo ter nekdanjemu namestniku ministra za gospodarstvo, ki jih je vlada vse takoj razrešila;

N.

ker so ta razkrijta privedla do množičnih demonstracij in protestov civilne družbe, ki neprekinjeno potekajo več kot tri mesece ter na katerih Bolgari zahtevajo pravičnost, spoštovanje pravne države in neodvisno sodstvo ter protestirajo proti spodkopavanju demokracije in vsesplošni korupciji; ker protestniki med drugim zahtevajo odstop vlade in generalnega tožilca ter takojšnje parlamentarne volitve; ker naj bi organi pregona na teh protestih uporabili nesorazmerno nasilje;