Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9557 – Swisscom/AMAG Group/Zürich Insurance Group/autoSense)

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 408/01)

Komisija se je 25. novembra 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v nemščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex ((http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M9557. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.9567 – PGGM/Macquarie/Genesee & Wyoming Australia)

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 408/02)

Komisija se je 28. novembra 2019 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32019M9567. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Mnenje Evropske centralne banke

z dne 30. oktobra 2019

o predlogu uredbe o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje

(CON/2019/37)

(2019/C 408/03)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 9. in 18. septembra 2019 prejela zahtevi Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj je predlagana uredba pomembna za poglavitni cilj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da ohranja stabilnost cen, in njegov cilj, da podpira splošne ekonomske politike v Uniji, če to ni v nasprotju s ciljem ohranjanja stabilnosti cen, kakor je navedeno v členih 127(1) in 282(2) Pogodbe in členu 2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

1.   Splošne pripombe

1.1   Splošni cilji proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost

Poročilo petih predsednikov z dne 22. junija 2015 je poudarilo, da je treba dokončno vzpostaviti ekonomsko in institucionalno strukturo ekonomske in monetarne unije (EMU). Zlasti je poudarilo, da je pomembno odpraviti razlike, do katerih je prišlo v času krize, in se podati na pot novega konvergenčnega procesa. Glede na poročilo je „za trajnostno zbliževanje potreben tudi širši sklop politik, ki spadajo na področje ‚strukturnih reform‘, torej reform za posodobitev gospodarstev s ciljem večje rasti gospodarstva in delovnih mest“ (2).

Cilj proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (BICC) je poleg podpore strukturnih politik tudi podpora javnih naložb v državah članicah, katerih valuta je euro, z izplačevanjem sredstev za posamezne projekte. Države članice, ki sodelujejo v mehanizmu deviznih tečajev (ERM II), lahko prav tako prostovoljno sodelujejo v proračunskem instrumentu za konvergenco in konkurenčnost (v nadaljnjem besedilu skupaj z državami članicami, katerih valuta je euro: sodelujoče države članice).

Če se bo proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost uspešno uporabil, se glede na navedeno pričakuje, da bo izboljšal delovanje gospodarstva in privedel do bolj rasti prijazne sestave javnih izdatkov, kar bo pozitivno učinkovalo na potencialno rast in odpornost gospodarstev euroobmočja na škodljive pretrese. Posledično bi proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost prispeval k nemotenemu delovanju EMU in učinkovitosti denarne politike ECB. Proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost bi moral imeti zadostna sredstva, da lahko izpolni zastavljene cilje.

1.2   Upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost

Predlagana uredba vzpostavlja okvir za upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost v dveh korakih. Najprej predvideva sprejetje strateških usmeritev glede reformnih in naložbenih prioritet za euroobmočje kot celoto. V drugem koraku predvideva „smernice za posamezne države“ za posamezne države članice euroobmočja, ki morajo biti skladne s strateškimi usmeritvami in priporočili Sveta za posamezne države. Na podlagi smernic za posamezne države bi nato države članice opredelile možne svežnje reform in naložb ter jih predložile Komisiji v oceno. Svet bo odločil o smernicah za politiko in strateških usmeritvah po razpravi v Euroskupini in na podlagi pobude Komisije.

Kolikor je to mogoče, bi moralo biti upravljanje proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost skladno z evropskim semestrom in vsemi drugimi obstoječimi mehanizmi za usklajevanje ekonomske politike. S tem bi zagotovili potrebno skladnost med procesi in postopki. Cilj predloga uredbe je doseči tako skladnost v strateških usmeritvah, ki jih določi Svet na vrhu držav euroobmočja in, po razpravah v Euroskupini, v priporočilih za euroobmočje. Prav tako poudarja, da morajo biti smernice za posamezne države skladne s priporočili za posamezne države, saj so priporočila za posamezne države temelj evropskega semestra. V skladu z vlogo v procesu usklajevanja ekonomskih politik, ki izhaja iz Pogodbe, bi Komisija ocenila svežnje reform in naložb, ki jih predložijo države članice, spremljala napredek pri njihovem izvajanju in prevzela pobudo pri pripravi strateških usmeritev in smernic.

Prav tako je ključna trenutno predvidena ureditev, po kateri se svežnji reform in naložb, ki jih predložijo države članice, ocenijo na podlagi skupno dogovorjenih potreb politike posameznih držav, saj se reformne in naložbene prioritete med državami članicami močno razlikujejo. Zaradi tega bi morala biti priporočila za posamezne države, ki jih že zdaj vsako leto izda Komisija in potrdi Svet v sklopu procesa evropskega semestra, glavna referenčna točka za države članice in te bi se morale ob predložitvi svežnjev reform in naložb izrecno sklicevati na obstoječa priporočila za posamezne države. Glede na to, da poročila Komisije o državah, izdana v sklopu priporočil Sveta za posamezne države, od leta 2019 opredeljujejo pomembne potrebe strukturne politike in ključna področja za javne naložbe na ravni držav članic, so primerno merilo za oblikovanje nacionalnih svežnjev reform in naložb. Kjer je to primerno, bi lahko v smernicah za posamezne države ta priporočila za posamezne države natančneje opredelili.

Odvisno od tega, kdaj se svežnji reform in naložb v zvezi s proračunskim instrumentom za konvergenco in konkurenčnost predložijo Komisiji v oceno, bi se morala v praksi kot merilo za proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost uporabiti priporočila za posamezne države za prejšnje leto. Pri oceni svežnjev reform in naložb, ki jih predložijo države članice, bi lahko Komisija upoštevala tudi priporočila za posamezne države za tekoče leto, če se pravočasno objavijo.

Zgoraj navedeni pristop bi moral prispevati k temu, da se priporočila za posamezne države ohranijo kot glavna referenčna točka, ter zagotoviti vsebinsko in časovno usklajenost v okviru vseh obstoječih postopkov usklajevanja, predvsem evropskega semestra. V tem okviru bi proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost lahko razvil svoj potencial ter se osredotočil na reševanje najbolj perečih izzivov ekonomske in fiskalne politike, s katerimi se soočajo države članice.

1.3   Dodatni vidiki

Glede na to, da je cilj proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost podpirati strukturne politike in javne naložbe za izboljšanje konkurenčnosti in konvergence, so potrebne nadaljnje razprave prek meja proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost o tem, kako vzpostaviti funkcijo za makroekonomsko stabilizacijo, ki je še vedno ni na ravni euroobmočja. Taka funkcija obstaja v vseh monetarnih unijah, da se lahko bolje soočijo z gospodarskimi pretresi, ki jih ne morejo upravljati na nacionalni ravni (3). Kot je ECB že izpostavila (4), bi ustrezno zasnovana skupna funkcija za makroekonomsko stabilizacijo povečala odpornost gospodarstva sodelujočih držav članic in celotnega euroobmočja ter s tem tudi podpirala enotno denarno politiko. Zato bi morala biti funkcija za fiskalno stabilizacijo dovolj obsežna.

To mnenje bo objavljeno na spletni strani ECB.

---

(1)  COM(2019) 354 final.

(2)  Glej poročilo Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, poročilo pripravil Jean-Claude Juncker v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem, 22. junij 2015, stran 7, dostopno na spletni strani Komisije na naslovu www.ec.europa.eu.

(3)  Glej splošne pripombe v Mnenju CON/2018/51. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(4)  Glej splošne pripombe v Mnenju CON/2018/51.

Menjalni tečaji eura (1)

3. december 2019

(2019/C 408/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1071
JPY	japonski jen	120,39
DKK	danska krona	7,4719
GBP	funt šterling	0,85200
SEK	švedska krona	10,5653
CHF	švicarski frank	1,0947
ISK	islandska krona	134,40
NOK	norveška krona	10,1668
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,527
HUF	madžarski forint	331,75
PLN	poljski zlot	4,2845
RON	romunski leu	4,7777
TRY	turška lira	6,3508
AUD	avstralski dolar	1,6186
CAD	kanadski dolar	1,4747
HKD	hongkonški dolar	8,6675
NZD	novozelandski dolar	1,7000
SGD	singapurski dolar	1,5117
KRW	južnokorejski won	1 319,15
ZAR	južnoafriški rand	16,2253
CNY	kitajski juan	7,8140
HRK	hrvaška kuna	7,4400
IDR	indonezijska rupija	15 615,65
MYR	malezijski ringit	4,6216
PHP	filipinski peso	56,583
RUB	ruski rubelj	71,0634
THB	tajski bat	33,529
BRL	brazilski real	4,6545
MXN	mehiški peso	21,6958
INR	indijska rupija	79,4300

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva M.9608 – ENGIE/CDC/CNR Solaire 10)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

(2019/C 408/05)

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).

(2)  UL C 366, 14.12.2013, str. 5.

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2019/C 408/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„GYŐR-MOSON-SOPRON MEGYEI CSEMEGE SAJT“

EU št.: PGI-HU-02303 – 23.3.2017

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“

2.   Država članica ali tretja država

Madžarska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“ je polnomasten, soljen, luknjičast sir, izdelan iz kravjega mleka in zorjen s površinsko floro Brevibacterium linens . Glavna mikroflora za zorenje se večinoma razmnožuje naravno na proizvodnem območju iz točke 4.

Preglednica 1

Organoleptične lastnosti sira „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“

Zunanjost:	sir v obliki koluta z ravno spodnjo in zgornjo ploskvijo ter izbočenim obodom. Tanka in prožna skorja je luknjičasta, enotne rdečkasto-rumene barve ter nekoliko sluzasta na dotik.
Notranjost:	jedro je enotne rumenkasto-bele barve z gosto in enakomerno razporejenimi luknjicami na površini ob prerezu.
Tekstura:	nekoliko kašasta tekstura, enostavna za razrez, drobljiva v ustih.
Vonj:	značilna aroma je rahlo mlečna in brez kakršnega koli tujega vonja.
Okus:	značilen okus je prijetno aromatičen in slan, rahlo kisel in brez kakršnega koli tujega okusa.

Preglednica 2

Fizikalne in kemijske lastnosti sira „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“

Lastnost	Količina v % (g/100 g)
Suha snov (najmanj)	51,5
Vsebnost maščob v suhi snovi	45,0 ± 2
Natrijev klorid	2,0 ± 0,5

Preglednica 3

Oblika, mere in teža sira „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“

Oblika	Mere (cm)	Teža (kg)
Kolut	premer: 20–22 višina: 7–9	2,1–3,1

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—	Kravje mleko,

—	starterske kulture brez GSO, ki vsebujejo mlečnokislinske in druge bakterije za zorenje,

—	encimi za koagulacijo mleka,

—	kalcijev klorid,

—	jedilna sol.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju potekajo naslednje faze proizvodnje sira:

—	priprava in encimska koagulacija mleka,

—	razrez in obdelava koaguluma,

—	oblikovanje in stiskanje,

—

soljenje,

—

zorenje,

—	brisanje in sušenje sira.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje sira „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“ ustreza območju, ki zajema naslednje upravne enote:

naslednje občine okrožja Győr:

Abda, Bezi, Bőny, Börcs, Dunaszeg, Dunaszentpál, Enese, Fehértó, Gönyű, Győr, Győrladamér, Győr-Ménfőcsanak, Győrság, Győrsövényház, Győrújbarát, Győrújfalu, Győrzámoly, Ikrény, Kajárpéc, Kisbajcs, Koroncó, Kunsziget, Mezőörs, Mosonszentmiklós, Nagybajcs, Nagyszentjános, Nyúl, Öttevény, Pér, Rábapatona, Rétalap, Sokorópátka, Tényő, Töltéstava, Vámosszabadi in Vének;

naslednje občine okrožja Mosonmagyaróvár:

Jánossomorja, Lébény, Hegyeshalom, Ásványráró, Bezenye, Darnózseli, Dunakiliti, Dunaremete, Dunasziget, Feketeerdő, Halászi, Hédervár, Károlyháza, Kimle, Kisbodak, Levél, Lipót, Máriakálnok, Mecsér, Mosonmagyaróvár, Mosonszolnok, Mosonudvar, Püski, Rajka, Újrónafő in Várbalo;

naslednje občine okrožja Csorna:

Bősárkány, Szany, Acsalag, Bágyogszovát, Barbacs, Bodonhely, Bogyoszló, Cakóháza, Csorna, Dör, Egyed, Farád, Jobaháza, Kóny, Maglóca, Magyarkeresztúr, Markotabögöte, Páli, Pásztori, Potyond, Rábacsanak, Rábapordány, Rábasebes, Rábaszentandrás, Rábatamási, Rábcakapi, Sobor, Sopronnémeti, Szil, Szilsárkány, Tárnokréti, Vág in Zsebeháza;

naslednje občine okrožja Kapuvár:

Beled, Babót, Cirák, Csermajor, Dénesfa, Edve, Gyóró, Himod, Hövej, Kapuvár, Kisfalud, Mihályi, Osli, Rábakecöl, Répceszemere, Szárföld, Vadosfa, Vásárosfalu, Veszkény in Vitnyéd;

naslednje občine okrožja Tét:

Árpás, Csikvánd, Felpéc, Gyarmat, Gyömöre, Győrszemere, Kisbabot, Mérges, Mórichida, Rábacsécsény, Rábaszentmihály, Rábaszentmiklós in Tét;

naslednje občine okrožja Pannonhalma:

Écs, Győrasszonyfa, Nyalka, Pannonhalma, Pázmándfalu, Ravazd, Táp, Tápszentmiklós in Tarjánpuszta;

naslednje občine okrožja Pannonhalma:

Agyagosszergény, Fertőd, Fertődoboz, Fertőendréd, Fertőhomok, Fertőrákos, Fertőszéplak, Hegykő, Hidegség, Sarród, Tőzeggyármajor, Nyárliget in Fertőújlak.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava med sirom „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“ in geografskim območjem temelji na kakovosti in slovesu, njuni ključni elementi pa so predstavljeni v nadaljevanju.

Posebnosti geografskega območja

Županija Győr-Moson-Sopron je ravnina, zgrajena iz rečnih sedimentov, ki so jih nanesle predvsem reka Donava, pa tudi reke Raba, Rábca in Ikva.

Talne in podnebne razmere na geografskem območju so idealne za poljedelstvo in živinorejo. Tla in padavine na geografskem območju so še posebej primerni za gojenje koruze in voluminozne krme, ki zagotavljajo krmo za številčno mlečno govedo na območju in so podlaga za njegovo mlečnopredelovalno industrijo. Tejgazdasági Kísérleti Intézet (inštitut za raziskave mleka) – katerega predhodnik je bil ustanovljen leta 1903 v Mosonmagyaróváru – izvaja osnovne in uporabne raziskave predelave mleka ter zagotavlja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter svetovanje na področju živilske tehnologije. Že leta 1886 je bil v Csermajorju ustanovljen raziskovalni center, ki je mladim omogočal obvladovanje vseh faz proizvodnje mleka, njegove obdelave, predelave in trženja ter „pridobitev potrebnih ročnih spretnosti“, da bi se zagotovil prenos strokovnega znanja na področju predelave mleka skozi generacije. Geografsko območje ima intelektualno in tehnično bazo ter surovine, ki dajejo mlečnim proizvodom z območja – zlasti njegovim sirom – njihov pomen, sloves in prepoznavnost.

Posebnosti proizvoda

Posebna značilnost sira je bledo rumena skorja, ki se na površini sira pojavi četrti do peti dan zorenja zaradi glavne mikroflore pri zorenju (Brevibacterium linens), ki je bistvenega pomena za zorenje in izvira iz borovih desk, ki se uporabljajo. Tako je vzpostavljena tesna povezava med kakovostjo proizvoda in proizvodnim območjem. Rast bakterij se spodbuja z obračanjem sira in njegovim brisanjem s slanico vsake tri do štiri dni. V drugem tednu je površina sira v bistvu popolnoma prekrita. Pri obračanju in brisanju sirov je potrebna izjemna previdnost, da se ne prelomijo.

Intenzivno zorenje se začne na površini in prodira proti sredini, traja pa približno tri tedne. Zorenje se kaže tudi s hitrim zviševanjem vrednosti pH na skorji, ki ga povzroči razgradnja laktata (v ogljikov dioksid in vodo) z nekaterimi kvasovkami (npr. Oospora lactis), ki naravno rastejo na površini. Za zorenje sira je značilna hitra razgradnja večine beljakovin, kar pomeni, da jih je v tretjem tednu od 60 % do 80 % prisotnih v obliki vodotopnih dušikovih spojin.

Proces zorenja je ključnega pomena za posebne značilnosti sira. Sir lahko zori le na deskah iz borovega lesa, relativna vlaga v prostoru pa mora biti visoka (več kot 90-odstotna). S tem se zagotovi ohranitev posebnega seva bakterij in razvoj rdeče kulture na svežem siru. Z zorenjem sir pridobi svoj rahlo kisel, prijetno aromatičen in prepoznaven okus. Daljše kot je zorenje, močnejša sta vonj in okus sira. Glavna lastnost sira izhaja iz intenzivne razgradnje beljakovin, zaradi česar pridobi drobljivo teksturo in je lahko prebavljiv.

Sir „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“ ima zaradi edinstvene flore pri zorenju intenziven, aromatičen vonj in okus. Je rdečkasto-rumene barve, površina ob prerezu je luknjičasta, v ustih pa se zdrobi. Po štiri- do pettedenskem zorenju se v okusu in vonju razvijejo odtenki amoniaka, tekstura pa postane še mehkejša. Da se sir ne bi pokvaril in da bi se ohranile njegove značilne lastnosti, ga je treba od tretjega tedna shranjevati pri temperaturi od 2 do 8 °C.

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Zahtevek za registracijo zaščitene geografske označbe, ki se nanaša na opredeljeno geografsko območje v županiji Győr-Moson-Sopron, temelji na tradiciji, edinstveni metodi proizvodnje, posebnem znanju in spretnostih, potrebnih za proizvodnjo, ter slovesu sira.

Sloves sira temelji na njegovem okusu, aromi, vonju, zelo prijetni drobljivi teksturi in enkratni enotni kakovosti. Danes ga uživajo predvsem gurmanski ljubitelji sira. Zaradi intenzivne razgradnje beljakovin je to ena od najlažje prebavljivih vrst sira.

Sir „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“ že več kot stoletje uživa široko prepoznavnost. Med letoma 1995 in 2005 se je redno in uspešno predstavljal na največjem madžarskem sejmu sirov, ki je v panogi znan kot sirarsko tekmovanje Csermajorja. V zadnjih dveh desetletjih je sir osvojil naslednje nagrade in priznanja:

leta 1998, državno sirarsko tekmovanje, Csermajor: zlato priznanje;

leta 2001, prvo sirarsko tekmovanje Zahodne prekodonavske: najboljši tradicionalno zorjeni sir Zahodne prekodonavske;

leta 2005, državno sirarsko tekmovanje, Csermajor: posebna omemba žirije,

leta 2007, državno sirarsko tekmovanje, Csermajor: zlato priznanje,

leta 2008, državno sirarsko tekmovanje, Csermajor: zlato priznanje.

Leta 2011 je bila siru „Győr-Moson-Sopron megyei Csemege sajt“ podeljena pravica do uporabe blagovne znamke „HAGYOMÁNYOK-ÍZEK-RÉGIÓK“ (HÍR) (Tradicije-Okusi-Regije). Za zaščito proizvoda z blagovno znamko HÍR (številka registracije 172636) se lahko zaprosi, če je njegova proizvodnja povezana z določeno regijo, je njegova metoda proizvodnje tradicionalna, vsaj en element proizvodnje temelji na lokalnem znanju in je njegov sloves priznan vsaj 50 let. Izpolnjevanje meril za uporabo blagovne znamke oceni ocenjevalni odbor, sestavljen iz strokovnjakov, ki jih imenuje minister, na podlagi predložene specifikacije in organoleptičnega preskusa.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://elelmiszerlanc.kormany.hu/download/e/33/c1000/17.pdf

na strani 862 dokumenta z zgornje povezave.

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.