STO: sporazum o trgovini z blagom

POVZETEK:

Sklep Sveta 94/800/ES o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu EU – vidiki, povezani s trgovino z blagom

Urugvajski krog večstranskih trgovinskih pogajanj (1986–1994) – Sporazum o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (STO)

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA IN SPORAZUMA?

Sklep v imenu Evropske skupnosti (danes Evropska unija – EU) potrjuje sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO).

KLJUČNE TOČKE

Večstranski sporazum o trgovini z blagom vključuje sporazum GATT iz leta 1994 (Splošni sporazum o carinah in trgovini) ter 13 sektorskih sporazumov. Ti zajemajo štiri področja:

• dostop na trg,
• pravila, ki urejajo netarifne ukrepe,
• carinsko in trgovinsko upravljanje,
• ukrepi trgovinske zaščite.

DOSTOP NA TRG

Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT 1994)

• To temeljno besedilo vsebuje splošna pravila, ki urejajo trgovino z blagom. Posebna pravila so določena v sektorskih sporazumih, opredeljenih v sklepni listini. Sporazum GATT 1994 je vključeval sporazum GATT 1947 in vse pravne instrumente, ki so bili sprejeti pred sporazumom o ustanovitvi STO.
• Splošni sporazum določa številna temeljna načela, ki temeljijo na sporazumu GATT 1947 in katerih cilj je predvsem zagotoviti pošteno konkurenco, kot sta:
  • splošno načelo obravnave države z največjimi ugodnostmi: v skladu s tem načelom vsaka članica STO zagotovi proizvodom druge države članice enako ugodno obravnavo kot podobnim proizvodom katere koli druge države članice (pojem nediskriminacije),
  • načelo nacionalne obravnave glede obdavčenja in notranjih predpisov: v skladu s tem načelom vsaka članica STO zagotovi proizvodom druge države članice enako ugodno obravnavo glede obdavčenja in notranjih predpisov kot svojim nacionalnim proizvodom.
• Ta sporazum predvideva tudi:
  • zavezo znižanju najvišje ravni carinskih dajatev,
  • odpravo količinskih omejitev pri uvozu in izvozu,
  • zahteve po priglasitvi za državna trgovinska podjetja,
  • protidampinške ukrepe*,
  • protisubvencijske ukrepe*,
  • zaščitne ukrepe*,
  • posvetovanje in postopek reševanja sporov,
  • številna merila v zvezi s prostotrgovinskimi območji in carinskimi unijami ter
  • zahteve za članice teh območij in unij.
• Pravila, dodana leta 1965, določajo posebna pravila in pravice za države v razvoju.

Marakeški protokol

Marakeški protokol, priložen sporazumu GATT 1994, vključuje v sporazum GATT 1994 liste koncesij in obvez za blago, ki so bile predmet pogajanj v urugvajskem krogu, ter določa njihovo verodostojnost in dogovore za njihovo izvajanje.

Industrijski proizvodi

• Cilj urugvajskega kroga v zvezi z industrijskimi proizvodi je bil zmanjšati carinske ovire za najmanj eno tretjino v petih letih in povečati število obveznih carin (kadar se vlade dogovorijo, da ne zvišajo stopnje dajatev).
• Zaradi teh obvez so se carine, ki jih zaračunajo razvite države za industrijske proizvode, uvožene iz vseh regij sveta, v povprečju zmanjšale za 40 %, tj. s 6,3 % na 3,8 %.
• V EU naj bi bilo dajatev oproščeno skoraj 40 % njenih industrijskih proizvodov. Carinske dajatve, ki jih obračunava EU za industrijske proizvode, so pravzaprav med najnižjimi na svetu.

Kmetijski proizvodi

• Cilj Sporazuma o kmetijstvu je reforma trgovine s kmetijskimi proizvodi in vzpostavitev pravičnega tržno usmerjenega sistema.
• Dostop na kmetijske trge tako zdaj zajema ureditev, ki temelji izključno na carinskih dajatvah. Od članic STO se tudi zahteva, da znižajo izvozne subvencije in količino subvencioniranega izvoza določenih proizvodov. Zmanjšali naj bi se tudi ukrepi pomoči za kmete (zaščita cen).
• Sporazum je upošteval raven gospodarskega razvoja članic STO. Državam v razvoju ni bilo treba zmanjšati svojih subvencij ali znižati svojih carin toliko, kot so to morale storiti razvite države, in imele so več časa, da izpolnijo svoje obveznosti. Najmanj razvite države so bile izvzete iz obvez zmanjšanja.

Tekstil in oblačila

• Sporazum o tekstilu (MFA) iz leta 1973, ki zajema naravna in sintetična vlakna ter sorodne proizvode, je pomenil, da je trgovina s tekstilnimi proizvodi zunaj skupnega sistema GATT. Ta sporazum je pravzaprav določal izjemo za tekstil tako, da je članicam STO omogočil, da sklepajo med sabo dvostranske sporazume in s tem omejijo medsebojni izvoz tekstila. Takšni sporazumi bi bili v skladu s splošnimi pravili sporazuma GATT prepovedani.
• Cilj urugvajskega kroga pogajanj je bil zagotoviti nemoteno vključevanje sektorja tekstila in oblačil v sporazum GATT 1994. Tako je Sporazum o tekstilu in oblačilih (ATC) omogočil postopno odpravo sporazuma MFA do 1. januarja 2005. To je pomenilo, da je bilo treba dvostranske omejitve postopoma ukiniti.
• Zaščitni ukrepi se lahko uporabljajo za države, katerih lokalne industrije se bodo pri prilagajanju spopadle s težavami. Ti ukrepi ne smejo trajati dlje kot tri leta, Organ za spremljanje trgovine s tekstilom pa jih bo strogo nadziral.

Naložbeni ukrepi v zvezi s trgovino (TRIMs)

• Sporazum o naložbenih ukrepih v zvezi s trgovino (TRIMs) potrjuje, da lahko nekateri naložbeni ukrepi omejujejo ali izkrivljajo trgovino. Članice STO se strinjajo, da ne bodo uporabljale sporazuma TRIMs, ki ne sledi načelu nacionalne obravnave, določene v sporazumu GATT, ali odpravi omejitev na količine. Priloga k sporazumu vsebuje primere TRIMs, ki ne sledijo tem pravilom, na primer zahtevo za nakup določene količine proizvodov nacionalnega porekla.
• Vsi ukrepi TRIMs morajo biti priglašeni in odpravljeni v dveh letih v razvitih državah, v petih letih v državah v razvoju in v sedmih letih v najmanj razvitih državah. Odbor za naložbene ukrepe v zvezi s trgovino je odgovoren za spremljanje teh obvez. Članice so se tudi odločile, da na kasnejši datum odločijo, ali bi bilo treba sporazum dopolniti s pravili o naložbeni politiki in politiki konkurence.

PRAVILA O NETARIFNIH UKREPIH

Tehnične ovire v trgovini

• Cilj Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini (TBT) je zagotoviti, da tehnični predpisi in standardi ter postopki ugotavljanja skladnosti ne pomenijo nepotrebnih ovir za mednarodno trgovino. Sporazum potrjuje, da države lahko sprejmejo take ukrepe iz upravičenih razlogov, na primer da bi zaščitili zdravje ali varnost ljudi ali okolje. Vendar tehnični predpisi in standardi ne smejo diskriminirati med nacionalnimi in podobnimi uvoženimi proizvodi. Sporazum spodbuja uporabo mednarodnih standardov in uskladitev ter vzajemno priznavanje tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti.
• Sporazum predvideva tudi vzpostavitev nacionalnih informacijskih centrov, da bi se olajšal dostop do informacij o tehničnih predpisih.

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

• Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS) se nanaša na vse ukrepe SPS, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na mednarodno trgovino. Ukrepi SPS varujejo ljudi, živali ali rastline pred tveganji, povezani z dodatki, onesnaževali, toksini ali boleznimi v živilih, obenem pa varujejo državo v primeru vdora, utrditve ali širjenja škodljivcev.
• Sporazum priznava, da članice lahko sprejemajo ukrepe SPS, ki temeljijo na znanstvenih načelih, vendar ti ukrepi ne smejo biti diskriminatorni do drugih držav ali se uporabljati v protekcionistične namene. Članice spodbuja, da utemeljijo svoje ukrepe na mednarodnih standardih, smernicah ali priporočilih, kadar koli je to mogoče.
• Če se članice odločijo, da mednarodnih standardov ne bodo upoštevale, bi morale razlog za to tudi znanstveno dokazati. Uporaba standardov se lahko izpodbija in uvede se postopek reševanja sporov.

CARINSKO IN TRGOVINSKO UPRAVLJANJE

Carinsko vrednotenje

• Kadar carinske dajatve temeljijo na vrednosti blaga, je pomembno, da se uvede jasen postopek za določitev carinske vrednosti uvoženega blaga. Če se carinsko vrednotenje opravi nepošteno, lahko vpliva na netarifne zaščitne ukrepe in je bolj omejevalno od same carinske dajatve.
• Sporazum o carinskem vrednotenju priznava, da bi carinska vrednost morala temeljiti na realni ceni blaga. V zelo specifičnih primerih, kadar se cene ne morejo uporabiti za določanje carinske vrednosti, sporazum določa druge metode carinskega vrednotenja, ki se morajo uporabljati v točno določenem vrstnem redu glede na pomembnost.

Predodpremna kontrola

• Številne države v razvoju zaradi preprečevanja goljufij in nadomeščanja pomanjkljivosti v svojih upravah uporabljajo storitve zasebnih podjetij, da bi preverile kakovost, količino, ceno in/ali carinsko razvrstitev uvoženega blaga, še preden je izvoženo iz držav dobaviteljic.
• Sporazum o predodpremni kontroli določa zahteve za države uporabnice, zlasti v zvezi z nediskriminacijo, preglednostjo, varstvom zaupnih poslovnih informacij in pregledom cen.

Pravila o poreklublaga

• Pravila o poreklu blaga so potrebno merilo za določanje države porekla proizvoda, vendar ne smejo ustvariti nepotrebnih ovir za mednarodno trgovino. Sporazum o pravilih o poreklu blaga določa norme za uporabo teh pravil. Zajema pravila, ki se uporabljajo v okviru nepreferencialnih instrumentov trgovinske politike. Glavni cilj tega sporazuma je uskladiti nepreferencialna pravila o poreklu, da bi se zagotovila uporaba istih meril v vseh članicah STO, ne glede na namen njihove uporabe.
• Članice STO morajo do uskladitve zagotoviti, da so pogoji za določanje porekla jasno opredeljeni in da nimajo omejevalnega, izkrivljajočega ali razdiralnega učinka na mednarodno trgovino.

Postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj

• Uvozna dovoljenja so upravni postopki, pri katerih je treba pred uvozom blaga v državo predložiti ustreznemu upravnemu organu vlogo ali drugo dokumentacijo.
• Glavni cilji Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj so poenostavitev teh postopkov ter zagotovitev njihove preglednosti in predvidljivosti, da bi se lahko uporabljali in upravljali pošteno in pravično.

Olajševanje trgovine

Cilj Sporazuma o olajševanju trgovine je omogočiti lažji pretok, sprostitev in carinjenje blaga, vključno z blagom v tranzitu, in sicer z učinkovitim sodelovanjem med carinskimi in drugimi ustreznimi organi pri olajševanju trgovine.

UKREPI TRGOVINSKE ZAŠČITE

Protidampinški ukrepi

• Sporazum o izvajanju protidampinških ukrepov določa pravila za uporabo protidampinških ukrepov iz člena VI sporazuma GATT 1994.
• Sporazum uvaja posebna, jasna pravila za določitev dampinga in postopkov, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju preiskav.

Subvencije in izravnalni ukrepi

• Novi Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih opredeljuje „subvencije“ in določa, da pravila sporazuma veljajo samo za te določene subvencije. Določa tudi merila za določanje, ali je subvencija značilna za podjetje ali industrijo ali skupino podjetij ali industrij. Subvencije so razdeljene v tri kategorije:
  • jasno prepovedane subvencije,
  • subvencije, ki jih je mogoče izpodbijati na podlagi pravil STO,
  • dovoljene subvencije.
• Sporazum določa različna pravna sredstva glede na kategorijo subvencij.
• Vsebuje tudi pravila glede uporabe izravnalnih ukrepov, tj. dajatev, ki jih uvede država uvoznica zaradi izravnave učinka subvencije.

Zaščitni ukrepi

• Sporazum o zaščitnih ukrepih določa pravila za uporabo zaščitnih ukrepov iz člena XIX sporazuma GATT 1994.
• Prepoveduje ukrepe v „sivih območjih“, kot so prostovoljna omejitev izvoza ali drugi dogovori o razdelitvi trga. Določa tudi klavzulo o prenehanju za vse obstoječe zaščitne ukrepe. Poleg tega vsebuje podrobnosti o postopkih in pravila, ki jih je treba upoštevati pri uporabi zaščitnih ukrepov.

VEČSTRANSKI SPORAZUMI

• Priloga 4 k Marakeškemu sporazumu vključuje štiri večstranske sporazume (tj. sporazume, ki veljajo samo za članice STO, ki so jih izrecno sprejele):
  • Sporazum o govejem mesu (veljal samo do decembra 1997),
  • Sporazum o mlečnih proizvodih (veljal samo do decembra 1997),
  • Sporazum o trgovini na področju civilnega letalstva,
  • Sporazum o javnih naročilih. Cilj Sporazuma o vladnih naročilih so odprta vladna naročila za tuja podjetja.
• Sporazum zajema pet sektorjev dejavnosti: pristanišča, letališča, vodo, elektriko in mestni prevoz. Temelji na načelu vzajemnosti: države lahko odprejo samo vladna naročila v sektorjih, ki so namenjena podpisnicam sporazuma, vključenim v isti sektor.

OD KDAJ SE TA SKLEP IN SPORAZUM UPORABLJATA?

• Sklep se uporablja od 22. decembra 1994.
• Sporazum se uporablja od 1. januarja 1995.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani: EU in STO (Evropska komisija).

* KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1–2).

Urugvajski krog večstranskih trgovinskih pogajanj (1986–1994) – Sporazum o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (STO) (UL L 336, 23.12.1994, str. 3–10).

Zadnja posodobitev 18.04.2017