Poslovnik Evropskega parlamenta

POVZETEK:

Poslovnik Evropskega parlamenta

POVZETEK

KAŠEN JE NAMEN TEGA POSLOVNIKA?

• Poslovnik določa notranjo organizacijo in delovanje edine neposredno izvoljene vseevropske institucije EU. V skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko Evropski parlament sprejme svoj poslovnik.
• Dokument na 300 straneh pokriva vse postopkovne vidike parlamentarnega dela. Poslovnik se redno dopolnjuje (najnovejša različica: september 2015).

KLJUČNE TOČKE

Členi zajemajo naslednje vidike parlamentarnega življenja.

Poslanci Evropskega parlamenta:

• morajo svoj mandat izvrševati neodvisno,
• uživajo določene privilegije in imunitete,
• morajo spoštovati Statut poslancev, ki je bil sprejet leta 2005, in več drugih pravnih obveznosti, vključno s pravili preglednosti njihovih finančnih interesov.

Funkcionarji Parlamenta

Poslanci izvolijo predsednika, štirinajst podpredsednikov in pet kvestorjev s tajnim glasovanjem za obdobje 2,5 let.

• Predsednik:
  • v celoti vodi Parlament in njegove različne dejavnosti,
  • zastopa Parlament,
  • skrbi za spoštovanje poslovnika in vzdržuje red,
  • odpre, prekine in zaključi seje, predseduje razpravam in nadzoruje glasovanje,
  • odloča o dopustnosti predlogov sprememb, vprašanjih in skladnosti poročil ter
  • parlamentarnim odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.
• Podpredsedniki imajo posebne pristojnosti in po potrebi nadomeščajo predsednika.
• Kvestorji so pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance.
• Predsedstvo sestavljajo predsednik in štirinajst podpredsednikov. Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na Parlament.
• Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin (glejte spodaj). Organizira politično delo Parlamenta in sprejema odločitve, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.
• Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih parlamentarnih odborov. Daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda plenarnih zasedanj.
• Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh delegacij Parlamenta v parlamentih po svetu. Lahko daje priporočila v zvezi z delom delegacij.
• Politične skupine oblikujejo poslanci glede na svojo politično pripadnost. Najmanjše število poslancev, izvoljenih v najmanj četrtini držav EU, ki je potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset. Politične skupine prejemajo finančno in administrativno podporo glede na svojo velikost.
• Nekateri poslanci ne pripadajo nobeni politični skupini. Ti prejemajo podporo za svoje parlamentarne dejavnosti.
• Posamezni poslanci iz različnih političnih skupin lahko oblikujejo medstrankarske medskupine o določenih vprašanjih, kot je dobro počutje živali ali javno zdravje.

Zakonodajni postopki

• redni zakonodajni postopki (prva, druga in tretja obravnava): Parlament opravlja naloge sozakonodajalca s Svetom,
• posvetovalni postopki: Parlament predloži mnenje o osnutku pravnega akta,
• postopki odobritve: pred sprejetjem pravega akta se zahteva soglasje Parlamenta.

Parlament v teku navedenih zakonodajnih postopkov posebno pozornost namenja vprašanjem, kot so spoštovanje temeljnih pravic, pravna podlaga, prenos zakonodajnih pooblastil, finančna združljivost in spoštovanje načela subsidiarnosti.

Postopki na lastno pobudo

• V primeru zakonodajnih samoiniciativnih poročil Parlament zahteva od Komisije, da predloži predloge.
• Parlament lahko pripravi tudi nezakonodajna samoiniciativna poročila o posebnih zadevah:
  • ustavne zadeve, kadar poslovnik zajema vlogo Parlamenta pri spremembi Pogodb EU, pristopu nove države k EU ali ko se država odloči za izstop iz EU,
  • proračunski postopki, kadar poslovnik zajema pripravo letnega proračuna EU in njegovega večletnega finančnega okvira,
  • mednarodni sporazumi, kadar se zahteva odobritev ali mnenje Parlamenta v zvezi z mednarodnimi sporazumi. S Parlamentom se je mogoče posvetovati o vidikih skupne zunanje in varnostne politike EU.

Odnosi z drugimi institucijami in organi EU

• Parlament
  • izvoli predsednika Komisije in celotno Komisijo,
  • lahko sprejme predlog nezaupnice Komisiji,
  • sodeluje pri imenovanju institucij, kot sta Evropska centralna banka in Računsko sodišče.

Parlamentarna vprašanja

• Poslanci lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavijo vprašanja za pisni odgovor. Svetu ali Komisiji lahko postavijo tudi vprašanja za ustni odgovor, ki jim sledi razprava.

Odnosi z nacionalnimi parlamenti

• Parlament redno obvešča nacionalne parlamente o svojih dejavnostih. Poslanci Evropskega parlamenta in poslanci nacionalnih parlamentov se občasno srečajo na Konferenci odborov za evropske zadeve.

Zasedanja Parlamenta

• Parlament skoraj vsak mesec izvede štiridnevna plenarna delna zasedanja v Strasbourgu in dodatna delna zasedanja v Bruslju.
• Podrobna pravila zajemajo vprašanja, kot so čas za govor, uporaba jezikov, razdelitev dokumentov, glasovanje in kazni za neprimerno vedenje.

Odbori

• Stalni odbori pripravljajo odločitve Parlamenta na plenarni ravni s predložitvijo poročil in drugih dokumentov na področjih, za katera so pristojni.
• Posebni odbori se lahko ustanovijo za določeno mandatno obdobje in za posebno tematsko področje.
• Preiskovalni odbori se lahko ustanovijo zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje EU ali nepravilnosti pri njenem izvajanju.

Medparlamentarne delegacije

• Parlament ustanovi skupne odbore z nacionalnimi parlamenti iz vsega sveta ter sodeluje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope.

Peticije

• Vsak državljan EU lahko naslovi na Parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja EU in ki predlagatelja peticije neposredno zadevajo.

AKT

Poslovnik Evropskega parlamenta

Zadnja posodobitev 21.03.2016