Tekstilni izdelki: poimenovanje tekstilnih vlaken in etiketiranje

POVZETEK:

Uredba (EU) št. 1007/2011 – imena vlaken, etiketiranje in označevanje surovinske sestave tekstilnih izdelkov

POVZETEK

ČEMU JE TA UREDBA NAMENJENA?

Želi zagotoviti, da so potrošniki v EU ustrezno informirani ter da trg z oblačili in tekstilom deluje brez težav.

Določa pravila za:

• poimenovanje tekstilnih vlaken v povezavi z njihovo opredelitvijo in uporabo pri navajanju surovinske sestave tekstilnih izdelkov,
• etiketiranje netekstilnih delov živalskega izvora,
• metode analize za preverjanje informacij, ki so navedene na etiketah ali oznakah.

KLJUČNE TOČKE

Zakon zajema:

• izdelke, ki so narejeni izključno iz tekstilnih vlaken, in
• izdelke, ki se obravnavajo enako kot tekstilni izdelki, npr. izdelke, ki vsebujejo vsaj 80 utežnih % tekstilnih vlaken.

Izjema: izdelki, ki so oddani v delo osebam, ki delajo doma, samostojnim podjetjem ali samozaposlenim krojačem.

Poimenovanje vlaken

Za opis surovinske sestave je treba pri tekstilnih izdelkih uporabljati imena tekstilnih vlaken, ki so navedena v Prilogi I Uredbe.

Proizvajalci lahko Evropski komisiji predložijo vlogo za vključitev imena novega vlakna v Prilogo I Uredbe. Oddati morajo tehnično dokumentacijo, pripravljeno v skladu s Prilogo II, kjer so navedene minimalne zahteve.

Navedba sestave

• Izrazi „100 %“, „čist“ ali „v celoti“ se lahko uporabljajo samo za tekstilne izdelke, ki so sestavljeni iz ene vrste tekstilnih vlaken.
• Izraz „runska volna“ (in izrazi, navedeni v Prilogi III) se lahko na etiketah uporablja samo v primeru, če je izdelek sestavljen izključno iz volnenih vlaken, ki do predelave niso bila uporabljena pri izdelavi drugega končnega izdelka in ki niso bila podvržena postopkom predenja.
• Izdelki, ki so sestavljeni iz več vlaken, morajo biti etiketirani z imenom in utežnim odstotkom vseh sestavnih vlaken v zaporedju po padajočem vrstnem redu.
• Prisotnost netekstilnih delov živalskega izvora (npr. usnjen trak na torbici iz blaga) v tekstilnih izdelkih je treba navesti z besedno zvezo „vsebuje netekstilne dele živalskega izvora“.

Etiketiranje in označevanje tekstilnih izdelkov

• Če so namenjeni za prodajo potrošniku, jih je treba etiketirati in označiti trajno, lahko čitljivo, vidno in dostopno, pri čemer je prikazana njihova surovinska sestava. Za etiketiranje ali označevanje so odgovorni tisti, ki izdelke prodajajo.
• Pri izdelkih, ki so sestavljeni iz dveh ali več tekstilnih komponent, ki nimajo enake surovinske sestave, mora biti navedena sestava vsake sestavine.
• Etiketiranje je treba zagotoviti v uradnem jeziku ali jezikih države, kjer se izdelek prodaja.
• Etiketiranje ni potrebno za izdelke, ki so navedeni v Prilogi V.

Tržni nadzor

Organi za tržni nadzor v državah EU morajo preverjati surovinsko sestavo tekstilnih izdelkov, in sicer v skladu z metodami iz Priloge VIII.

OD KDAJ VELJA TA UREDBA?

V veljavi je od 8. maja 2012.

OZADJE

Zakonodaja o tekstilnih izdelkih in oblačilih

AKT

Uredba (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS in direktiv 96/73/ES in 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 272, 18.10.2011, str. 1–64)

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1007/2011 so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo se uporablja le kot napotilo.

Zadnja posodobitev 30.11.2015