Skupna ureditev kmetijskih trgov

Evropska unija je sprejela skupna pravila za kmetijske trge. Ta pravila se nanašajo na javne intervencije na trgih, sisteme kvot in pomoči, standarde trženja in proizvodnje, kot tudi na trgovino s tretjimi državami.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni skupni ureditvi trga“) (Glej akte o spremembah).

POVZETEK

Skupna ureditev kmetijskih trgov določa pravni okvir, veljaven na evropski ravni, za določene kmetijske sektorje. Zadevni kmetijski sektorji so navedeni v prilogah I in II sedanje uredbe.

Evropska unija tako določa skupna pravila, ki se nanašajo na upravljanje kmetijskih trgov, standarde za trženje kmetijskih proizvodov, pa tudi na izvoz in uvoz Evropske unije (EU).

NOTRANJI TRG

Intervencije na trgu

Za zagotavljanje stabilnosti trgov in primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti je bil uveden mehanizem cenovne podpore vzporedno z uvedbo shem neposrednih podpor.

Mehanizem cenovne podpore upošteva potrebe in neodvisnost vseh kmetijskih sektorjev. Ukrepi:

• javne intervencije na trgih kmetijskih proizvodov,
• Dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje žit, riž, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega, ovčjega in kozjega mesa.

Posebni intervencijski ukrepi

Evropska unija lahko sprejme izredne ukrepe za podporo trgov v kriznih razmerah. Ti ukrepi so nujni v primeru širjenja živalskih bolezni ali naravnih nesreč, ki vplivajo na kmetijske trge.

Sistemi kvot

Za sladkor in mleko so določene nacionalne proizvodne kvote. Države članice jih nato razporedijo med proizvajalce. Sedanja uredba posebej določa način razporeditve kvot med več proizvajalcev in upravljanje s presežki proizvodnje. Ta med drugim zajema tudi prelevmane proizvajalcev držav članic.

Sheme pomoči

Določene so tudi pomoči za naslednje sektorje:

• sladkor (ukrepi za proizvodna nadomestila),
• mleko in mlečni izdelki, oljčno olje in namizne oljke, sadje in zelenjava, pa tudi čebelarski proizvodi,
• programi za spodbujanje uživanja sadja in mleka v šolah,
• vinski sektor in sektor hmelja,
• svilarstvo.

TRŽENJE IN PROIZVODNJA

Komisija lahko določi tržne standarde za nekatere kmetijske proizvode. Ti standardi se lahko nanašajo na primer na kakovost proizvodov, na njihovo embalažo, skladiščenje ali tudi na prevoz.

Ta uredba uvaja dodatna pravila za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki imajo zaščitni znak v vinskem sektorju. To so oznake porekla, geografske oznake in tradicionalni izrazi. Uredba določa postopek za vlogo prošnje proizvajalcev, ki želijo pridobiti tovrstne oznake.

Poklicna in medpanožna organizacija

Sedanja uredba določa pravila o priznavanju in izvajanju poklicne in medpanožne organizacije.

Poklicna organizacija mora razviti skupni načrt proizvodnje, ki ustreza povpraševanju.

Proizvajalci niso nujno v medpanožni organizaciji. V teh so lahko tudi predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo, trgovino ali predelavo kmetijskih proizvodov. Cilj medpanožne organizacije je optimizacija proizvodnih stroškov in stroškov predelave.

IZMENJAVA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Načeloma so v trgovini s tretjimi državami prepovedane vse dajatve z enakim učinkom kot carine, kot tudi količinske omejitve ali ukrepi z enakim učinkom.

Uvoz

Komisija ima pravico, da zahteva predložitev uvoznih potrdil za proizvode iz določenih sektorjev: žita, riž, sladkor, semena, oljčno olje in namizne oljke, lan in konoplja, sveže in predelano sadje in zelenjava, banane, vino, žive rastline, govedina, svinjina, ovčje in kozje meso, perutnina, mleko in mlečni izdelki, jajca in etilni alkohol kmetijskega izvora.

Za te izdelke se uporabljajo skupne carinske tarife, čeprav za nekatere od njih veljajo posebne določbe. V nekaterih primerih se lahko uvozne dajatve ukinejo ali se določijo dodatne dajatve.

Te posebne določbe se uporabljajo za uvoz mešanic žit, riža ali žit in riža, zato se uvozne dajatve določijo glede na sestavo mešanice. Poleg tega preferencialni režim velja za uvoz sladkorja in pod določenimi pogoji tudi za uvoz konoplje in hmelja.

Poleg tega lahko Komisija določi tarifne kvote za uvoz oziroma omejitve glede na količino blaga, ki se lahko uvozi po znižani carinski stopnji. Tarifne kvote določa Komisija in z nadzorom nad njimi preprečuje diskriminacijo.

Izvoz

Komisija lahko zahteva predložitev izvoznih potrdil za izdelke iz sektorjev žita, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, svežega in predelanega sadja in zelenjave, vina, govejega, svinjskega, ovčjega in kozjega mesa, perutnine, mleka in mlečnih izdelkov, jajc in etilnega alkohola kmetijskega izvora.

Izvoz nekaterih proizvodov se lahko podpre z izvoznimi nadomestili, ki pokrivajo razliko med cenami na svetovnem trgu in tistimi v EU. Ta se lahko razlikujejo glede na destinacijo in jih določa Komisija v rednih časovnih razdobjih, glede na razvoj trgov EU in svetovnih trgov. Posebne določbe urejajo izvozna nadomestila za slad na zalogi, žita in govedino.

Posebne določbe urejajo tudi izvozne kvote v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ter uvozu iz tretjih držav.

Konkurenca

Velja konkurenčno pravo EU. Kljub temu za izjeme, določene v členu 176 Uredbe, Komisija dovoljuje sporazume ali usklajena ravnanja. Uredba tovrstne izjeme določa tudi v sektorju sadja in zelenjave ter v tobačnem sektorju.

Poleg tega se evropski sistem državnih pomoči načeloma uporablja za kmetijske sektorje. Uredba klub temu določa posebne določbe za pomoč v mlečnem in vinskem sektorju.

Komitologija

Komisiji pomaga Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov (EN).

Ozadje

Pred sprejetjem sedanje uredbe je vsak kmetijski sektor oblikoval skupno politiko na pripadajočem trgu. Na evropski ravni so obstajale različne organizacije kmetijskih trgov. Sedanji pravni okvir poenostavi in poenoti različne predhodne uredbe.

Zadnja posodobitev: 04.03.2011