Skupne preiskovalne enote

POVZETEK:

Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ o skupnih preiskovalnih enotah

KAJ JE NAMEN TEGA OKVIRNEGA SKLEPA?

Okvirni sklep določa pravila za ustanovitev skupnih preiskovalnih enot in njihovo delovanje. Nekatere oblike kriminala v Evropski uniji (EU) namreč lahko učinkoviteje preiskujejo skupne preiskovalne enote, ustanovljene za določen čas na podlagi sporazuma med državami EU.

KLJUČNE TOČKE

• Okvirni sklep je bil odziv na srečanje držav EU leta 1999, ki so pozvale k takojšnjemu oblikovanju tovrstnih enot za boj proti trgovanju z drogami in ljudmi kot tudi proti terorizmu.
• Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, sprejeta maja 2000, predvideva oblikovanje skupnih preiskovalnih enot. Vendar je bilo zaradi počasnega poteka ratifikacije v tem okvirnem sklepu določeno, da ga je treba začeti izvajati najpozneje 1. januarja 2003. Okvirni sklep bo prenehal veljati, ko bo konvencija začela veljati v vseh državah EU.
• Vsaj dve državi EU lahko ustanovita skupno preiskovalno enoto, če preiskava kaznivega dejanja zahteva usklajene, skupne ukrepe. S tem namenom pristojni organi zadevnih držav EU podpišejo sporazum, v katerem so določeni postopki, ki jih mora enota upoštevati. Skupna enota se ustanovi za:
  • poseben namen in
  • določen čas (ki se lahko s soglasjem vseh strank podaljša).
• Države EU, ki ustanovijo enoto, določijo njeno sestavo, namen in trajanje. Enoto vodi oseba iz ene od držav EU, v kateri poteka preiskava. Sodelovanje pri dejavnostih enote lahko omogočijo tudi predstavnikom Europola, Eurojusta in Olafa ter predstavnikom držav zunaj EU. Vsi člani enote morajo izvajati svoje naloge v okviru zakonov države, v kateri delujejo.
• Skupne preiskovalne enote se lahko ustanovijo tudi z državami zunaj EU in med njimi, če za to obstaja pravna podlaga, na primer mednarodni sporazum ali nacionalna zakonodaja.
• Združeno kraljestvo je 1. decembra 2014 obvestilo Evropsko komisijo, da želi sodelovati v okvirnem sklepu. To je bilo potrjeno s Sklepom Komisije 2014/858/EU. Italija je 11. marca 2016 obvestila Komisijo, da je okvirni sklep vključila v nacionalno zakonodajo. To pomeni, da imajo zdaj vse države EU pravno podlago za ustanovitev skupnih preiskovalnih enot.

KDAJ SE OKVIRNI SKLEP UPORABLJA?

Uporablja se od 20. junija 2002. Države EU so ga morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 1. januarja 2003.

OZADJE

• Julija 2005 je bila ustanovljena mreža nacionalnih strokovnjakov za skupne preiskovalne enote, da bi izvajala Haaški program. Zavezala se je, da mora vsaka država EU imenovati nacionalnega strokovnjaka z namenom spodbujanja uporabe skupnih preiskovalnih enot in izmenjave izkušenj glede najboljših praks (dokument Sveta 11037/05).
• Od leta 2005 se je mreža nacionalnih strokovnjakov za skupne preiskovalne enote srečevala enkrat letno. Od sredine januarja 2011 ima v prostorih Eurojusta tudi sekretariat, ki spodbuja dejavnosti mreže in podpira nacionalne strokovnjake pri njihovem delu. Od leta 2012 je sekretariat mreže nacionalnih strokovnjakov za skupne preiskovalne enote podpiral razvoj obrazca, ki bi izvajalcem pomagal ocenjevati delovanje skupnih preiskovalnih enot, vključno z doseženimi rezultati, pravnimi vprašanji in praktičnimi težavami. Prva različica obrazca za ocenjevanje skupnih preiskovalnih enot je bila pripravljena in dana na razpolago izvajalcem aprila 2014.
• Postopno naraščanje števila skupnih preiskovalnih enot, ustanovljenih vsako leto, dokazuje, da gre za pomembno orodje, ki omogoča usklajevanje preiskav ter povečuje vzajemno zaupanje med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi v EU.
• Več informacij je na voljo na straneh:
  • „Skupne preiskovalne enote“ na spletni strani Europola,
  • „Skupne preiskovalne enote“ na spletni strani Eurojusta.

GLAVNI DOKUMENT

Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (UL L 162, 20.6.2002, str. 1–3).

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Komisije 2014/858/EU z dne 1. decembra 2014 o uradnem obvestilu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, da želi sodelovati pri aktih Unije na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, sprejetih pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki niso del schengenskega pravnega reda (UL L 345, 1.12.2014, str. 6–9).

Zadnja posodobitev 12.01.2017