Začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb

POVZETEK:

Direktiva 2001/55/ES o pravilih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj med državami članicami

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Direktiva določa program za obravnavo množičnih prihodov tujih državljanov, ki se ne morejo vrniti v svojo državo – zlasti zaradi vojne, nasilja ali kršenja človekovih pravic – v Evropsko unijo (EU).
• Uvaja takojšnjo začasno zaščito za te razseljene osebe.
• Spodbuja uravnoteženje prizadevanj med državami članicami EU pri sprejemanju oseb. Ne zahteva pa obvezne razdelitve iskalcev azila med države članice.
• Danska ne sodeluje pri tej direktivi.

KLJUČNE TOČKE

Izvajanje začasne zaščite

• Začasna zaščita se izvaja v vseh državah članicah skladno s sklepom Sveta Evropske unije, ki potrjuje množični prihod razseljenih oseb v EU in določa skupine ljudi, ki potrebujejo zaščito.
• Trajanje je eno leto, vendar se lahko podaljša za največ dve leti.
• Zaščita se lahko konča, če Svet meni, da se ljudje lahko varno vrnejo v domačo državo.
• Države članice morajo zagotoviti, da so se razseljene osebe pripravljene vrniti v svojo državo.

Izključitev iz začasne zaščite

Nekatere osebe so lahko izključene iz začasne zaščite.

To vključuje osebe:

• za katere obstaja sum, da so storile:
  • kazniva dejanja zoper mir*,
  • vojne zločine,
  • hudodelstva zoper človečnost,
  • huda nepolitična kazniva dejanja,
• ki delujejo v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov,
• ki pomenijo grožnjo za varnost države članice gostiteljice.

Učinki začasne zaščite

• Države članice morajo osebam, ki jim je odobrena začasna zaščita, dati dovoljenje za prebivanje. To dovoljenje velja za celotno trajanje zaščite.
• Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, imajo pravico do:
  • zaposlitve ali samozaposlitve;
  • dostopa do izobraževanja odraslih, poklicnega usposabljanja in delovnih izkušenj;
  • ustrezne nastanitve;
  • socialnega varstva, finančne podpore in zdravstvene oskrbe.
• Otroci, mlajši od 18 let, imajo tudi pravico do izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice.
• Če je članom iste družine odobrena začasna zaščita v različnih državah članicah ali če nekaj družinskih članov še ni v EU, morajo imeti pravico do ponovne združitve v isti državi članici.
• Ta pravila so v skladu s pravili EU o sprejemu prosilcev za mednarodno zaščito iz Direktive 2013/33/EU (glej povzetek).

Prošnje za azil

• Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, morajo imeti možnost, da vložijo prošnjo za azil. Za preučitev prošnje je odgovorna tista država članica, ki sprejme osebo.
• Vendar pa države članice lahko določijo, da oseba, ki ji je odobrena začasna zaščita, ne more istočasno imeti statusa prosilca za azil.
• To pomaga državam članicam, da zmanjšajo obremenitev azilnega sistema, s tem da ponudijo začasno zaščito in tako odložijo preučitev prošenj za azil.
• Direktiva 2013/32/EU določa skupna pravila EU za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (glej povzetek).

Konec začasne zaščite

• Med trajanjem ali ob koncu začasne zaščite morajo države članice sprejeti ukrepe za omogočanje prostovoljne vrnitve zaščitenih oseb.
• Če je potrebna prisilna vrnitev, morajo države članice zagotoviti, da se opravi z ustreznim spoštovanjem človeškega dostojanstva in da ni nujnih humanitarnih razlogov, zaradi katerih bi bila vrnitev nemogoča.
• Oseb, ki ne morejo potovati zaradi zdravstvenih razlogov, ni mogoče prisilno vrniti, dokler se njihovo zdravje ne izboljša.
• Družinam z otroki, mlajšimi od 18 let, ki obiskujejo šolo, se lahko omogoči, da ostanejo do konca šolskega leta.

Ruska vojaška agresija na Ukrajino

• Po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino februarja 2022 je Svet sprejel izvedbeni akt, Izvedbeni sklep (EU) 2022/382 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite. To je prvi primer, ko je bil takšen sklep sprejet v okviru Direktive 2001/55/ES.
• Izvedbeni sklep (EU) 2022/382 se uporablja za:
  • ukrajinske državljane, ki so prebivali v Ukrajini pred 24. februarjem 2022;
  • osebe brez državljanstva in državljani držav nečlanic EU, razen Ukrajine, ki so uživali mednarodno zaščito ali enakovredno nacionalno zaščito v Ukrajini pred 24. februarjem 2022; in
  • družinske člane zgoraj naštetih oseb.

Upravna podpora

Za ukrepe, ki jih predvideva ta direktiva, se uporabljajo sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014. Če število razseljenih oseb preseže sprejemne zmogljivosti, ki jih navedejo države članice, Svet sprejme primerne ukrepe, zlasti s priporočanjem dodatne podpore prizadetim državam članicam.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

Direktivo je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 2002.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Začasno varstvo (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2001/55/EC z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12–23).

POVEZANI DOKUMENTI

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, 4.3.2022, str. 1–6).

Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60–95).

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96–116).

Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168–194).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 516/2014 so bile vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 26.07.2022