Enako obravnavanje ne glede na raso ali narodnost

POVZETEK:

Direktiva 2000/43/ES – izvajanje načela enakega obravnavanja ne glede na raso ali narodnost

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen te direktive je boj proti diskriminaciji na podlagi rasne ali etnične pripadnosti.
Določa minimalne zahteve za izvajanje načela enakega obravnavanja oseb v Evropski uniji (EU).
Z odvračanjem od diskriminacije naj bi povečala sodelovanje v gospodarskem in družbenem življenju ter zmanjšala socialno izključenost.

KLJUČNE TOČKE

Ta direktiva temelji na načelu enakega obravnavanja oseb. Prepoveduje neposredno* in posredno* diskriminacijo, nadlegovanje*, navodilo za pristransko ravnanje ter viktimizacijo*.
Direktiva se uporablja za vse osebe in v vseh sektorjih dejavnosti v zvezi:
- z dostopom do zaposlitve,
- z delovnimi pogoji, vključno z napredovanjem, plačami in odpuščanjem,
- z dostopom do poklicnega usposabljanja,
- z vključevanjem v organizacije delavcev ali delodajalcev ter v poklicne organizacije,
- z dostopom do socialne zaščite in zdravstvenega varstva,
- z izobraževanjem,
- s socialnimi ugodnostmi,
- z dostopom do dobrin in storitev, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.
Direktiva ne zajema različnega obravnavanja, ki temelji na državljanstvu, ali pogojev v zvezi z vstopom in prebivanjem državljanov držav zunaj EU.

Odstopanja od načela enakega obravnavanja

Na področju zaposlovanja je odstopanje dovoljeno v primeru, če rasa ali narodnost predstavlja bistveno poklicno zahtevo. Odstopanje mora biti upravičeno z naravo dejavnosti in pogoji, v katerih se izvaja. Biti mora zakonito in sorazmerno.
Direktiva ne nasprotuje pozitivnim ukrepom, tj. nacionalnim ukrepom, katerih namen je preprečevanje neugodnosti ali nadomeščanje za neugodnosti, povezane z raso ali narodnostjo.

Pravna sredstva in izvrševanje

Vsakdo, ki meni, da je žrtev diskriminacije na podlagi rase ali narodnosti, mora imeti dostop do pravnih in/ali upravnih postopkov. Združenja ali druge pravne osebe, ki imajo interes, lahko začnejo postopke v imenu ali v podporo tožnika.

Žrtev diskriminacije mora samo predstaviti domnevo o diskriminaciji, nato pa je na strani toženca, da dokaže, da do diskriminacije ni prišlo.

Socialni in civilni dialog

Socialni partnerji spodbujajo enako obravnavanje, zlasti z nadzorom nad prakso na delovnem mestu, pripravljanjem pravil ravnanja in sklepanjem kolektivnih pogodb. Direktiva na splošno spodbuja sklepanje sporazumov, ki določajo protidiskriminacijska pravila na področjih, ki sodijo v okvir kolektivnega pogajanja.
Spodbuja se tudi civilni dialog z zadevnimi organizacijami civilne družbe.

Organi za spodbujanje načela

Vsaka država EU mora določiti vsaj en organ za boj proti diskriminaciji, ki je odgovoren zlasti za nudenje pomoči žrtvam in izvajanje neodvisnih raziskav.

Priporočilo Sveta

Leta 2013 je Svet sprejel priporočilo, v katerem poziva k sprejemanju ukrepov na številnih področjih, vključno z bojem proti diskriminaciji, da bi okrepili vključevanje Romov. Priporočilo izhaja iz Direktive 2000/43/ES in poudarja pomen njenega praktičnega izvrševanja.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 19. julija 2000. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 19. julija 2003.

OZADJE

Lizbonska pogodba (člen 19 Pogodbe o delovanju EU) zagotavlja EU pravno podlago za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

* KLJUČNI POJMI

Neposredna diskriminacija: če se ena oseba na podlagi rase ali narodnosti obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali pa bi se obravnavala druga oseba v primerljivem položaju.

Posredna diskriminacija: če na videz nevtralna določba, merilo ali praksa postavlja osebo neke rase ali narodnosti v posebno neugoden položaj v primerjavi z drugimi osebami, razen če to določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakonit cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Nadlegovanje: če pride do nezaželenega ravnanja, povezanega z raso ali narodnostjo, katerega namen ali posledica je kratenje dostojanstva osebe in ustvarjanje zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Viktimizacija: nepravično ali kruto ravnanje z osebo, ki se je pritožila zaradi diskriminacije ali ki drugi osebi pomaga pri pritožbi zaradi diskriminacije.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22–26).

POVEZANI DOKUMENTI

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Uporaba Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (COM(2006) 643 final z dne 30. oktobra 2006).

Priporočilo Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (UL L 378, 24.12.2013, str. 1–7).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Skupno poročilo o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (COM(2014) 2 final z dne 17. januarja 2014).

Zadnja posodobitev 23.02.2017