Obdavčevanje dohodka od prihrankov

Končni cilj Evropske unije (EU) je, da so obresti od prihrankov, ki jih je v neki državi EU prejel posameznik, ki je davčni zavezanec v drugi državi EU, dejansko obdavčene v skladu z zakonodajo slednje države.

AKT

Direktiva Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti.

POVZETEK

EU je v okviru davčnega svežnja, ki se bori proti škodljivi davčni konkurenci, leta 2003 sprejela direktivo, s katero naj bi zmanjšala obstoječa izkrivljanja pri učinkovitem obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

Namen Direktive je omogočiti učinkovito obdavčevanje teh obresti, ki soplačane v eni državi EU posameznikom rezidentom za davčne namene v drugi državi (upravičenim lastnikom), v skladu z zakonodajo te države.

Področje uporabe

Direktiva je omejena na obdavčevanje dohodkov od prihrankov v obliki obresti na terjatve in izključuje vprašanja v zvezi z obdavčevanjem pokojnin in prejemkov iz zavarovanj. Na posameznem ozemlju se Direktiva nanaša na obresti, ki jih plača plačilni zastopnik, tj. nosilec gospodarske dejavnosti (na primer finančna ustanova, banka ali investicijski sklad), ki plača obresti ali zagotovi plačilo obresti v korist upravičenih lastnikov in je ustanovljen na ozemlju EU. Vsak tak subjekt, ki je ustanovljen v državi EU, kateremu se plačajo obresti ali zagotovi plačilo obresti v korist upravičenega lastnika, se v skladu s to direktivo šteje za plačilnega zastopnika. Plačilni zastopnik je tako zadnji člen v verigi posrednikov, ki plača obresti neposredno upravičenemu lastniku.

SPLOŠNI REŽIM: IZMENJAVA INFORMACIJ

Posredovanje informacij plačilnih zastopnikov

Če je upravičeni lastnik rezident druge države EU, kot je država EU, v kateri je ustanovljen plačilni zastopnik, Direktiva od slednjega zahteva, da pristojnemu organu države EU, v kateri je ustanovljen, poroča minimalne podatke, kot so identiteta in rezidentstvo upravičenega lastnika, naziv in naslov plačilnega zastopnika, številka računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, podatki o dolžniški terjatvi, iz katere izhajajo obresti in podatki o plačilu obresti.

Minimalni podatki, ki jih mora plačilni zastopnik posredovati, morajo biti razčlenjeni na vrste obresti, ki so navedene v Direktivi. Kljub temu lahko države EU omejijo minimalne podatke na primer na celotni znesek obresti ali dohodkov.

Avtomatična izmenjava informacij

Direktiva pristojnemu organu države EU plačilnega zastopnika nalaga, da vsaj enkrat letno sporoča pristojnim organom v državi EU, kjer je dejanski upravičenec rezident. To sporočanje se mora opraviti v šestih mesecih po koncu davčnega leta države EU plačilnega zastopnika.

NOVI PREDPISI, KI VELJAJO OD 1. 1. 2016

Pokazalo se je, da Direktiva 2003/48/ES ni zajemala nekaterih finančnih instrumentov, enakovrednih obrestonosnim vrednostnim papirjem, in nekaterih posrednih načinov lastništva teh vrednostnih papirjev. Zato je bila sprejeta nova Direktiva 2014/48/EU, ki bo morala biti prenesena v državah EU do 1. 1. 2016, da bi se to popravilo.

Cilj Direktive je:

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Direktiva 2003/48/ES

16.7.2003

31.12.2003

UL L 157, 26.6.2003, str. 38-48

Akti(i) o spremembah

Začetek veljavnosti

Rok za prenos v državah članicah

Uradni list

Direktiva 2014/48/EU

15.4.2014

1.1.2016

UL L 111, 15.4.2014, str. 50-78

Nadaljnje spremembe in popravki Direktive 2003/48/ES so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za referenčne namene.

Zadnja posodobitev: 25.01.2015