Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida

Z geološkim shranjevanjem ogljikovega dioksida (CO₂) se lahko preprečijo in zmanjšajo škodljivi učinki podnebnih sprememb. Ta direktiva določa pravila, ki zagotavljajo varno izvajanje te prakse.

AKT

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, Direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

T.i. direktiva o zajemanju in shranjevanju ogljika (CCS) določa pravni okvir, ki pomaga obravnavati podnebne spremembe z okoljsko varnim geološkim shranjevanjem CO₂.

KLJUČNE TOČKE

—

Območja geološkega shranjevanja CO₂ morajo biti varna za okolje. Ne smejo posegati v vodna telesa (zaradi potencialnih negativnih učinkov CO₂ v vodnih stebrih) ali kakor koli ogrožati zdravja ljudi. Pri določanju primernosti teh območij se uporablja strog postopek, ki vključuje zbiranje podatkov, računalniško statično in dinamično modeliranje za sestavo tridimenzionalnih modelov predlaganih prostorov za shranjevanje, opis občutljivosti z uporabo različnih simulacij na tridimenzionalnem modelu in oceno tveganja na podlagi informacij, pridobljenih v predhodnih korakih.

—

Za uporabo območij geološkega shranjevanja je potrebno dovoljenje. Vloge za izdajo dovoljenja, ki se predložijo pristojnemu organu zadevne države Evropske unije (EU), morajo med drugim vključevati podatke o predvideni varnosti območja shranjevanja, količini CO₂, ki bo vbrizgan, ukrepih za preprečevanje večjih nepravilnosti in predlaganemu načrtu nadzora. Komisija lahko izda nezavezujoče mnenje o osnutku dovoljenja za shranjevanje, da zagotovi doslednost pri izvajanju zahtev direktive po vsej EU, s čimer se krepi tudi zaupanje javnosti v CCS. Ko je dovoljenje izdano, ga pristojni organ pregleda pet let po datumu izdaje in nato vsakih deset let.

—

Na območjih za shranjevanje se CO₂ ne dodajajo nobeni drugi odpadki ali snovi, namenjene odstranjevanju. Upravljavci območja enkrat letno poročajo pristojnemu organu o rezultatih nadzora CO₂, ki ga izvajajo. Upravljavci območja vsakih pet let dopolnijo načrt nadzora, ki ga mora pristojni organ odobriti. V primeru uhajanja mora upravljavec območja (ali pristojni organ, če upravljavec območja tega ne stori) nemudoma ukrepati v skladu s popravljalnimi ukrepi, ki jih pristojni organ odobri v okviru dovoljenja za shranjevanje.

—

Območja shranjevanja se zaprejo, če za to obstaja utemeljena zahteva in če upravljavec območja ne izpolnjuje pogojev, navedenih v dovoljenju, ali če se pristojni organ odloči, da območje zapre po odvzemu dovoljenja. Po zaprtju je upravljavec še naprej odgovoren za območje, dokler se ne izpolnijo pogoji za prenos odgovornosti (predvsem pogoj, da bo CO₂ shranjen v celoti in trajno).

ZAČETEK VELJAVNOSTI

Od 25. junija 2009. S to direktivo se spremenijo Direktiva Sveta 85/337/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES in Uredba (ES) št. 1013/2006).

OZADJE

Ta direktiva je del podnebno-energetskega svežnja EU 2020, ki je bil sprejet aprila 2009.

KLJUČNI POJMI

Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) pomeni postopek, s katerim se CO₂ iz velikih virov, kot so elektrarne, zajema, stisne ter prepelje in vbrizga na območja geološkega shranjevanja, ki so na splošno globoki podzemni sloji porozne kamnine pod krovno, neprepustno kamnino, tako da se prepreči uhajanje CO₂ v ozračje.

REFERENCE

Akt	Začetek veljavnosti	Rok prenosa v državah članicah	Uradni list Evropske unije
Direktiva 2009/31/ES	25.6.2009	25.6.2011	UL L 140, 5.6.2009, str. 114-135

POVEZANI AKTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (COM(2014) 99 final z dne 25. februarja 2014)

Zadnja posodobitev: 26.03.2015