Dostop javnosti do informacij o okolju

POVZETEK:

Direktiva 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju

KAJ JE NAMEN DIREKTIVE?

• Ta direktiva v celoti prilagaja nacionalno zakonodajo držav Evropske unije (EU) Aarhuški konvenciji iz leta 1998 o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
• Javnosti zagotavlja dostop do informacij o okolju*, ki jih hranijo organi oblasti ali ki se hranijo za organe oblasti*, in sicer tako na zahtevo kot v okviru aktivnega razširjanja.
• Določa temeljne pogoje in praktične ukrepe, ki jih mora posameznik spoštovati, ko se mu dodeli dostop do zahtevanih informacij o okolju.

KLJUČNE TOČKE

Dostop na zahtevo

• Organi oblasti morajo dati prosilcu na razpolago vse informacije o okolju, ki jih imajo, ne da bi ta moral navesti razlog.
• Informacije je treba posredovati najpozneje en mesec po prejemu zahteve. Ta rok se lahko podaljša na dva meseca, če so zahtevane informacije obsežne in zahtevne.
• Organi oblasti si morajo ustrezno prizadevati, da zagotovijo nemoteno reprodukcijo in elektronski dostop do informacij, ki jih imajo.
• Informacije je treba posredovati v obliki ali formatu, ki ga določi prosilec, razen če niso že javno dostopne v drugem formatu.
• Države EU morajo zagotoviti, da javni uslužbenci pomagajo javnosti pri iskanju dostopa do informacij, in voditi dostopen seznam organov oblasti.
• Praktični ukrepi za obravnavanje zahtev vključujejo:
  • določitev uradnikov za informiranje,
  • zmogljivosti za pregledovanje informacij in
  • registre ali sezname informacij, ki se hranijo, in podatke o informacijskih točkah.
• Zahteve se lahko zavrnejo, če:
  • so očitno nerazumne,
  • so preveč splošne,
  • se nanašajo na nedokončane dokumente ali
  • se nanašajo na notranje sporočanje.
• V celoti ali delno se lahko zavrnejo tudi, če bi razkritje lahko imelo škodljive posledice iz enega od izčrpno navedenih razlogov, na primer za:
  • mednarodne odnose,
  • tekoče sodne postopke,
  • pravice intelektualne lastnine,
  • zaupnost poslovnih ali industrijskih informacij.
• Dostop do javnih registrov ali seznamov mora biti brezplačen. Organi oblasti lahko za informacije o okolju, zagotovljene na zahtevo, zaračunajo takso, vendar mora biti znesek primeren.
• Prosilci, ki menijo, da njihova zahteva ni bila upoštevana ali da je bila neutemeljeno zavrnjena, imajo dostop do pravnih sredstev, vključno s sodišči ali drugimi neodvisnimi organi.

Aktivno razširjanje

• Elektronsko dostopne informacije o okolju morajo vsebovati vsaj:
  • besedila mednarodnih pogodb, konvencij ali sporazumov, politik, načrtov in programov, ki se nanašajo na okolje,
  • poročila o napredku pri izvajanju zgornjih dokumentov,
  • poročila o stanju okolja,
  • podatke o spremljanju dejavnosti, ki bi lahko vplivale na okolje,
  • dovoljenja, ki bi lahko imela pomemben vpliv na okolje,
  • študije vplivov in ocene tveganj.
• V drugih primerih se aktivno razširjanje lahko opravi postopno ob upoštevanju človeških, finančnih in tehničnih virov.
• Države EU morajo zagotoviti, da so vse informacije, ki jih pripravijo ali se pripravijo v njihovem imenu, posodobljene, točne in primerljive.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 14. februarja 2003. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 14. februarja 2005.

OZADJE

• Aarhuška konvencija velja od leta 2001. Temelji na predpostavki, da se bo z večjo splošno ozaveščenostjo in vključenostjo javnosti v okoljske zadeve izboljšalo varstvo okolja. Njen namen je zaščititi pravico vsake osebe sedanje in prihodnjih generacij do življenja v okolju, ki je ustrezno za njeno zdravje in dobro počutje. V ta namen Konvencija določa ukrepe na treh področjih:
  • zagotavljanje dostopa javnosti do informacij o okolju, ki jih imajo javne oblasti ali se zanje hranijo;
  • spodbujanje udeležbe javnosti pri odločitvah, ki vplivajo na okolje;
  • širitev pogojev dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • „Aarhuška konvencija“ na spletnem mestu Evropske komisije.

* KLJUČNA POJMA

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26–32)

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43–48)

Sklep Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (UL L 124, 17.5.2005, str. 1–3)

Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13–19)

Direktiva 2007/2/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1–14)

Nadaljnje spremembe Direktive 2007/2/ES so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 26.01.2017