Varstvo biotske raznovrstnosti Evrope (Natura 2000)

POVZETEK:

Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Njen namen je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti v Evropski uniji z ohranjanjem:
  • naravnih habitatov in
  • prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.
• Vzpostavlja omrežje Natura 2000, ki je največje ekološko omrežje na svetu. Natura 2000 zajema posebna ohranitvena območja, ki so jih države EU določile v skladu s to direktivo. Natura 2000 zajema tudi posebna območja varstva, določena v skladu z direktivo o pticah (Direktiva 2009/147/ES).

KLJUČNE TOČKE

Varstvo območij (omrežje Natura 2000)

• V Prilogah I in II direktive so našteti tipi habitatov in vrste posebna ohranitvena območja, za katerih ohranitev je treba določiti posebna ohranitvena območja*. Nekateri od njih so opredeljeni kot prednostni habitati ali vrste, ki jim grozi nevarnost izginotja in za katere se uporabljajo posebna pravila.
• V Prilogi III so našteta merila za izbiranje območij, ki se upravičeno lahko opredelijo kot območja, pomembna za Skupnost, in določijo za posebna ohranitvena območja.
• Postopek določitve poteka v treh fazah:
  • 1.

    Na podlagi meril iz prilog vsaka država EU sestavi seznam območij z naravnimi habitati ter prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

  • 2.
    Evropska komisija na podlagi nacionalnih seznamov in v soglasju z državami EU sprejme seznam območij, pomembnih za Skupnost, za vsako od devetih biogeografskih regij EU:

    • alpsko regijo,
    • atlantsko regijo,
    • črnomorsko regijo,
    • borealno regijo,
    • celinskoregijo,
    • makronezijskoregijo,
    • sredozemsko regijo,
    • panonskoregijo,
    • stepsko regijo.
  • 3.

    Zadevna država EU mora območje, pomembno za Skupnost, v šestih letih od izbora določiti za posebno ohranitveno območje.

Posvetovalni postopek

• Če Komisija meni, da območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom ali vrsto ni bilo vključeno v nacionalni seznam, lahko sproži posvetovalni postopek med seboj in zadevno državo. Če je rezultat tega postopka nezadovoljiv, lahko Komisija Svetu posreduje predlog o izbiri območja za območje, pomembno za Skupnost.

Cilji in ukrepi ohranjanja

• Ko so določena posebna ohranitvena območja, morajo države EU uvesti ustrezne cilje in ukrepe ohranjanja. Storiti morajo vse, kar je v njihovi moči, da:
  • zagotovijo ohranitev habitatov na teh območjih;
  • preprečijo slabšanje stanja teh območij in vsako resno vznemirjanje vrst.
• Države EU morajo tudi:
  • spodbujati ustrezno ravnanje z značilnostmi krajine, ki so bistvene za selitev, razširjanje in gensko izmenjavo prosto živečih vrst;
  • spremljati habitate in vrste.

Presoja načrtov/projektov

• Opraviti je treba ustrezno presojo vsakega načrta ali projekta, ki bi lahko pomembno vplival na območje Natura 2000. Države EU lahko soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo pomembno vplival na celovitost varovanih območij.
• Če ni drugih ustreznih rešitev, se lahko nekateri projekti, ki bodo imeli znaten škodljiv vpliv, vseeno dovolijo iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa (tj. socialnih ali gospodarskih razlogov). V teh primerih morajo države EU uvesti izravnalne ukrepe, da zagotovijo celovito usklajenost omrežja Natura 2000.

Varstvo vrst

Države EU morajo:

• vzpostaviti sisteme strogega varstva živalskih in rastlinskih vrst, ki so posebno ogrožene (Priloga IV), ki prepovedujejo
  • vse oblike namernega ujetja ali ubitja osebkov teh vrst v naravi,
  • namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo,
  • namerno uničevanje ali odvzem jajc iz narave,
  • poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali počivališč;
• prepovedati uporabo neselektivnih metod odvzema iz narave, ujetja ali ubitja nekaterih živalskih in rastlinskih vrst (Priloga V);
• vzpostaviti sistem za spremljanje naključnega ujetja in ubitja živalskih vrst, ki so naštete v Prilogi IV(a);
• Komisiji vsakih šest let poročati o ukrepih, ki so jih sprejele. Komisija nato izda zbirno poročilo, ki zajema celotno EU.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 10. junija 1992. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 10. junija 1994.

OZADJE

Omrežje Natura 2000 obsega skoraj petino zemljišča EU in več kot 250 000 km² morske površine.

Več informacij je na voljo na straneh:

• „direktiva o habitatih“ na spletnem mestu Evropske komisije,
• „direktiva o pticah“ na spletnem mestu Evropske komisije,
• „Natura 2000“ na spletnem mestu Evropske komisije,
• „Evropski tematski center za biotsko raznovrstnost“ na spletnem mestu Eionet.

* KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7–50).

Nadaljnje spremembe Direktive 92/43/EGS so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prostoživečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7–25).

Glejte prečiščeno besedilo.

Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Stanje narave v Evropski uniji – Poročilo o stanju in trendih za habitatne tipe in vrste, ki jih zajemata direktivi o pticah in habitatih, za obdobje 2007–2012 v skladu z zahtevo iz člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah (COM(2015) 219 final z dne 20. maja 2015).

Zadnja posodobitev 21.02.2017