Konvencija OSPAR

POVZETEK:

Sklep 98/249/ES – sklenitev Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika

Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA IN TE KONVENCIJE?

S sklepom je bila sklenjena Konvencija OSPAR v imenu Evropske unije (EU) – takrat imenovana še Evropska skupnost.
Namen Konvencije OSPAR je preprečiti in odpraviti onesnaženje morskega okolja ter s tem varovati severovzhodni Atlantik pred škodljivimi vplivi človekovega delovanja.

KLJUČNE TOČKE

Evropska skupnost je pogodbenica Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika, ki je bila podpisana v Parizu dne 22. septembra 1992.
Konvencija določa različne opredelitve pojmov, kot so:
- morsko območje*,
- notranje vode*,
- onesnaževanje*.
Pogodbenice konvencije so se zavezale k sprejetju vseh možnih ukrepov, da bi:
- preprečile in odpravile onesnaževanje,
- izvajale vse potrebne ukrepe za varstvo severovzhodnega Atlantika pred škodljivimi vplivi človekovih dejavnosti.
Ti ukrepi si prizadevajo zaščititi zdravje ljudi, ohraniti morske ekosisteme ter, kadar je to mogoče, obnoviti morska območja, ki so bila prizadeta. V ta namen bodo pogodbenice (posamezno in skupaj):
- sprejele programe in ukrepe,
- uskladile svoje politike in strategije.
Pogodbenice morajo za izpolnjevanje svojih obveznosti upoštevati dve načeli.
- Previdnostno načelo: preventivni ukrepi se sprejmejo, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za zaskrbljenost, da bi lahko neposredno ali posredno vnesene snovi ali energija v morsko okolje povzročile kar koli od naslednjega, celo takrat ko ni prepričljivih dokazov o vzročnem razmerju med vnosi in vplivi:
  - nevarnosti za zdravje ljudi,
  - škodovale živim virom in morskim ekosistemom,
  - ovirale možnosti za rekreacijo ali,
  - ovirale druge zakonite načine rabe morja.
- Načelo „plača povzročitelj obremenitve“: stroške ukrepov za preprečevanje, nadzorovanje in zmanjševanje onesnaževanja plača povzročitelj obremenitve.
Programi, ki jih pripravijo pogodbenice, morajo upoštevati najnovejši tehnološki razvoj in najboljšo okoljsko prakso.
Sprejeti ukrepi ne smejo povečati onesnaževanja morja zunaj morskega območja ali v drugih delih okolja.
Pogodbenice posamezno ali skupaj sprejmejo vse možne ukrepe, da preprečijo in odpravijo:
- onesnaževanje morskega območja iz virov in dejavnosti na kopnem;
- onesnaževanje z odmetavanjem ali sežiganjem odpadkov ali drugega materiala v oceanu;
- onesnaževanje iz virov na morju (naprave in cevovodi na morju, iz katerih snovi ali energija dosežejo morsko območje).
Pogodbenice lahko sklenejo sporazum o sodelovanju, da bi se spopadle s čezmejnim onesnaževanjem.

Komisija OSPAR

Konvencija ustanavlja komisijo, ki je organ konvencije za odločanje in jo sestavljajo predstavniki pogodbenic. Komisija obravnava in sprejme različne sklepe in priporočila. Sklepi postanejo za pogodbenice zavezujoči po 200 dneh, priporočila pa niso zavezujoča.
Komisija ima nalogo:
- nadzorovati izvajanje konvencije;
- pregledati stanje morskega območja;
- preveriti učinkovitost sprejetih ukrepov;
- sestaviti programe in ukrepe za preprečevanje in odpravo onesnaževanja morja;
- sestaviti svoj program dela;
- vzpostaviti instrumente, ki so potrebni za izvajanje tega programa.

Delo OSPAR

Ocena napredka v zvezi s strategijo OSPAR za radioaktivne snovi kaže, da so pogodbenice dosegle znatna zmanjšanja odvajanja iz jedrskega sektorja.
Pogodbenice so sprejele tudi ukrepe za zaščito in ohranitev druge živalske vrste (atlantski losos) in habitata (muljasti poloji), ki ju je OSPAR na področju severovzhodnega Atlantika opredelil za posebno ranljiva.
OSPAR je leta 2016 objavil, da je bilo njegovi mreži dodanih 10 novih zaščitenih morskih območij, njihovo skupno število pa je zdaj 423.
OSPAR je spodbudil mednarodna prizadevanja za zmanjšanje morskih odpadkov z vzpostavitvijo mreže za lovljenje smeti v severovzhodnem Atlantiku, ki bo plovilom omogočila, da odpadke odložijo v katerem koli od 40 sodelujočih pristanišč. Pogodbenice OSPAR so se dogovorile tudi o obravnavanju virov onesnaženja morskega okolja z mikroplastiko.
OSPAR je tudi forum EU za usklajeno izvajanje Okvirne direktive o morski strategiji s strani držav EU in za medregionalno sodelovanje na temelju konceptov in metod Okvirne direktive o morski strategiji.

Raziskovanje

Konvencija zahteva pripravo dopolnilnih ali skupnih programov znanstvenih ali tehničnih raziskav, o katerih je treba obvestiti komisijo.

Postopek arbitraže

Določen je postopek arbitraže za reševanje sporov med pogodbenicami.

Priloge

Konvencija OSPAR vključuje priloge, ki obravnavajo naslednja posebna področja:

Priloga I: Preprečevanje in odpravljanje onesnaževanja iz virov na kopnem
Priloga II: Preprečevanje in odprava onesnaževanja zaradi odmetavanja ali sežiganja
Priloga III: Preprečevanje in odprava onesnaževanja iz virov na morju
Priloga IV: Ocena kakovosti morskega okolja
Priloga V: O varstvu in ohranjanju ekosistemov biotske raznovrstnosti morskega območja.

Strategija EU za Arktiko

Skupno sporočilo iz leta 2016 priporoča

nadaljevanje sodelovanja EU v večstranskih okoljskih sporazumih, ki imajo poseben pomen za Arktiko, kot je OSPAR;
oblikovanje zaščitenih morskih območij na Arktiki za zaščito biotske raznovrstnosti;
sodelovanje z arktičnimi državami in drugimi mednarodnimi partnerji pri razvoju instrumenta v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj državne jurisdikcije.

OD KDAJ SE TA SKLEP IN TA KONVENCIJA UPORABLJATA?

Sklep se uporablja od 7. oktobra 1997.
Konvencija je začela veljati 25. marca 1998. Nadomesti Konvenciji iz Osla (1972) in Pariza (1974).
Konvencijo so podpisale in ratificirale Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo ( 1 ), ki skupaj z EU sodelujejo za varstvo morskega okolja severovzhodnega Atlantika.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Konvencija OSPAR (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Morsko območje:

vse od naslednjega:

notranje vode in teritorialna morja pogodbenic.

Morje zunaj teritorialnega morja ali zraven njega pod jurisdikcijo obalne države v obsegu, ki ga priznava mednarodno pravo.

Odprto morje, vključno z morskim dnom vseh tistih voda in njenega podtalja, ki so znotraj naslednjih meja:

tistih delov Atlantskega oceana in Severnega ledenega morja oceana ter njunih pripadajočih morjih, ki ležijo severno od 36° severne zemljepisne širine in med 42° zahodne zemljepisne dolžine in 51° vzhodne zemljepisne dolžine, vendar izključujejo
- Baltsko morje in Belte, ki ležijo južno in vzhodno od meja, ki potekajo od rta Hasenore do rta Gniben, od Korshagea do Spodsbjerga in od rta Gilbierg do Kullena; in
- Sredozemsko morje in njegova pripadajoča morja vse do sečišča vzporednika 36° severne zemljepisne širine in poldnevnika 5° 36’ zahodne zemljepisne dolžine.
tistih delov Atlantskega oceana severno od 59° severne zemljepisne širine in med 44° in 42° zahodne zemljepisne dolžine.

Notranje vode: vode na kopenski strani temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja (in se v primeru vodotokov razteza do meje sladke vode (mesto v vodotoku, kjer se pri oseki in ob nizkem pretoku znatno poveča slanost zaradi prisotnosti morske vode)).

Onesnaževanje:

človekovo neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v morsko območje, ki povzroči ali bo verjetno povzročilo:

nevarnosti za zdravje ljudi,
škodo živim virom in morskim ekosistemom,
oviranje možnosti za rekreacijo,
ali oviranje drugih zakonitih načinov rabe morja.

GLAVNI DOKUMENTI

Sklep Sveta 98/249/ES z dne 7. oktobra 1997 o sklenitvi Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (UL L 104, 3.4.1998, str. 1).

Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (UL L 104, 3.4.1998, str. 2–21).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40).

Nadaljnje spremembe Direktive 2008/56/ES so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu – Celostna politika Evropske unije za Arktiko (JOIN(2016) 21 final z dne 27. aprila 2016).

Zadnja posodobitev 26.11.2017

( 1 ) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).