Pravica dajanja v najem, pravica posojanja in določene druge pravice, sorodne avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine

Direktiva usklajuje pravni položaj v zvezi s pravico dajanja v najem, pravico posojanja in določenimi sorodnimi pravicami, da bi se zagotovila višja raven varstva književnih in umetniških del. Od držav EU zahteva, da sprejmejo predpise o pravici do dovoljenja ali prepovedi dajanja v najem in posojanja izvirnikov ter kopij avtorsko-pravno varovanih del. Določa imetnike teh pravic in posamezne postopke za njihovo izvajanje.

Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine (kodificirano besedilo)

Države EU morajo sprejeti predpise o pravici do dovoljenja ali prepovedi dajanja v najem in posojanja izvirnikov ter kopij avtorsko-pravno varovanih del.

Imetniki pravice dajanja v najem in pravice posojanja so avtorji, vključno z glavnimi režiserji filmov, izvajalci, proizvajalci fonogramov ali filmskimi producenti. Prenos pravic izvajalcev, ki se pojavljajo v filmih, je urejen s posebnimi pravili.

Kadar je avtor ali izvajalec prenesel ali dodelil svojo pravico dajanja v najem v zvezi s fonogramom oziroma izvirnikom ali kopijo filma, obdrži pravico do prejema pravičnega nadomestila. Tej pravici se ni mogoče odpovedati. Vendar pa se njeno uveljavljanje lahko prenese na kolektivne organizacije, ki zastopajo avtorje ali izvajalce.

Države EU lahko odstopajo od izključne pravice posojanja pod pogojem, da dobijo nadomestilo za takšno posojanje vsaj avtorji. Države EU prosto določajo takšno nadomestilo, pri čemer upoštevajo svoje kulturno-politične cilje.

Države EU morajo v primeru pravic, sorodnih avtorski pravici, zagotoviti, da izvajalci in RTV-organizacije prejmejo izključno pravico do snemanja. Zagotoviti morajo, da imajo izvajalci izključno pravico do oddajanja in priobčitve javnosti svojih izvedb v živo. Izvajalci in proizvajalci fonogramov so upravičeni do nadomestila, če se fonogram, objavljen v komercialne namene, uporablja za oddajanje ali priobčitev javnosti. RTV-organizacije imajo izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo ponovno oddajanje svojih oddaj ter priobčitev svojih oddaj javnosti, če do tega pride na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

Države EU morajo zagotoviti, da imajo izvajalci, proizvajalci fonogramov, producenti prvih posnetkov filmov in RTV-organizacije izključno pravico do dajanja na voljo javnosti, s prodajo ali kako drugače, posnetkov njihovih izvedb, njihovih fonogramov, izvirnikov in kopij njihovih filmov ter posnetkov njihovih oddaj. Ta pravica distribuiranja se izčrpa v EU, kjer se prva prodaja teh predmetov izvrši s strani imetnika pravic ali z njegovim privoljenjem.

Države EU lahko predvidijo omejitve teh pravic za zasebno uporabo, uporabo kratkih odlomkov ali določene druge možnosti uporabe.

Varstvo pravic, sorodnih avtorski pravici, na podlagi te direktive ne sme na noben način vplivati na varstvo avtorske pravice.

REFERENCE

Akt	Začetek veljavnosti	Rok prenosa v državah članicah	Uradni list Evropske unije
Direktiva 2006/115/ES	16.1.2007	1. 7. 1994 za določbe Direktive 92/100/EGS (razveljavljena) 30. 6. 1995 za določbe Direktive 93/98/EGS (razveljavljena) 21. 12. 2002 za določbe Direktive 2001/29/ES (razveljavljena)	UL L 376, 27.12.2006

Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu [Uradni list L 84, 20.3.2014].

Cilj direktive je omogočiti ponudnikom spletnih storitev, da pridobijo licence za čezmejne glasbene storitve od organizacij za kolektivno upravljanje pravic, ki poslujejo čezmejno v EU. Povečati bi morala tudi preglednost in učinkovitost organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic.