Zavarovanje izvoznih kreditov

POVZETEK:

Direktiva 98/29/ES – zavarovanje izvoznih kreditov za posle s srednjim- in dolgoročnim kritjem

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Direktiva usklajuje različne sisteme zavarovanja izvoznih kreditov*, da se prepreči izkrivljanje konkurence med podjetji v EU.
Vzpostavlja skupna načela za zavarovalno kritje, premije, politike kritja po državah in postopke obveščanja.

KLJUČNE TOČKE

Zakonodaja se uporablja za zavarovalno kritje za izvoz blaga in storitev. Njene pogoje morajo upoštevati vse ustanove, ki neposredno ali posredno zagotavljajo kritje.
Krita tveganja so lahko gospodarska, politična, proizvodna ali kreditna.
Zavarovatelji so dolžni plačati v primeru neposredne ali posredne izgube zaradi različnih razlogov, kot so plačilna nesposobnost dolžnika ali politični dogodki oziroma gospodarske težave.
Zavarovatelji niso dolžni plačati za kakršno koli izgubo, ki bi lahko bila posledica dejavnikov, kot so:
- ravnanje ali opustitev zavarovalca ali
- neizpolnitev obveznosti podpogodbenikov.
Zahtevki se morajo plačati brez odloga ali najpozneje v enem mesecu po izteku čakalnega roka*.
Premije morajo:
- ustrezati kritemu državnemu, suverenostnemu, javnemu in/ali zasebnemu tveganju,
- ustrezno kazati obseg in kakovost odobrenega kritja,
- biti v sorazmerju z dolgoročnimi poslovnimi stroški in izgubami.
Politika kritja po državah mora upoštevati oceno tveganja, zlasti celotne neplačane obveznosti države in/ali vrednost novih pogodb za kritje.
Postopki obveščanja, katerih namen je zagotoviti preglednost sistema, se uporabljajo za:
- letno obvestilo v vednost,
- obvestilo v odločanje,
- predhodno in naknadno obvestilo v vednost.
Zakonodaja se ne uporablja za zavarovalno kritje:
- garancij za resnost ponudbe,
- za vračilo predplačila,
- za dobro izvedbo in vračilo zadržanih zneskov*,
- za gradbeno opremo in materiale, ki se uporabljajo lokalno.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 8. junija 1998. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 1. aprila 1999.

* KLJUČNI POJMI

Sistemi zavarovanja izvoznih kreditov: ti varujejo izvoznika proizvodov in storitev pred tveganji neplačila s strani tujih kupcev. Ker dajejo izvozniku pogojno jamstvo, da bo plačilo izvršeno, tudi če tuji kupec ne more plačati, zmanjšujejo plačilna tveganja, povezana s poslovanjem v tujini.

Čakalni rok: obdobje, določeno za nastanek pokritega tveganja.

Dobra izvedba in vračilo zadržanih zneskov: obveznice, ki varujejo stranko po zaključku dela ali projekta. Te jamčijo, da bo pogodbenik storil vse potrebno za odpravo napak, ugotovljenih takoj po izteku pogodbe, tudi če je pogodbenik prejel celotno plačilo.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 98/29/ES z dne 7. maja 1998 o usklajevanju glavnih določb o zavarovanju izvoznih kreditov za posle s srednjim- in dolgoročnim kritjem (UL L 148, 19.5.1998, str. 22–32).

Nadaljnje spremembe Direktive 98/29/ES so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Odločba Sveta 2006/789/ES z dne 13. novembra 2006 o postopkih posvetovanja in obveščanja v zadevah kreditnega zavarovanja, kreditnih jamstev in finančnih kreditov (kodificirana različica) (UL L 319, 18.11.2006, str. 37–45).

Zadnja posodobitev 30.01.2017