Nedržavljani EU – pravila za prebivanje za daljši čas
POVZETEK:
Direktiva 2003/109/ES – status nedržavljanov EU, ki so rezidenti za daljši čas
KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?
-
Določa pogoje za dodeljevanje – in odvzem – statusa rezidentov za daljši čas nedržavljanom Evropske unije (državljani tretjih držav*), ki zakonito prebivajo v državi Evropske unije (EU) najmanj 5 let.
-
Določa njihove pravice in področja, na katerih so deležni enake obravnave kot državljani EU.
-
Določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, če se želijo preseliti v drugo državo EU.
KLJUČNE TOČKE
-
Za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas morajo nedržavljani EU 5 let zakonito in neprekinjeno prebivati v državi EU.
-
Pri izračunu 5 let so dovoljene odsotnosti, ki so krajše od 6 zaporednih mesecev in v celotnem obdobju ne presegajo 10 mesecev.
-
Nedržavljani EU morajo dokazati, da imajo stalne in redne ekonomske vire za svoje vzdrževanje in vzdrževanje svojih družinskih članov ter da imajo zdravstveno zavarovanje.
-
Nacionalni organi morajo sprejeti odločitev o vlogah, skupaj z ustrezno dokumentacijo, najkasneje v 6 mesecih od prejema vlog.
-
Organi lahko odklonijo dodelitev statusa rezidenta iz razlogov javnega reda ali javne varnosti, toda ne iz ekonomskih razlogov.
-
Uspešnim prosilcem se podeli dovoljenje za prebivanje, ki je veljavno vsaj 5 let in se avtomatsko podaljša.
-
Rezidenti za daljši čas lahko izgubijo ta status, če:
-
ga pridobijo z goljufijo;
-
je izdana odredba o izgonu, ker predstavljajo resno grožnjo za javni red in javno varnost, ali
-
zapustijo EU za 12 zaporednih mesecev.
-
Rezidenti za daljši čas se obravnavajo enako kot državljani države na področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, socialno zavarovanje, obdavčitev in svoboda združevanja. V določenih primerih lahko države EU omejijo to enako obravnavo.
-
Rezidenti za daljši čas se lahko preselijo ter prebivajo, delajo ali se izobražujejo v drugi državi EU več kot 3 mesece, če izpolnjujejo določene pogoje. Pri tem jih lahko spremljajo družinski člani.
-
Med državami EU so vzpostavljene kontaktne točke za pošiljanje in sprejemanje pomembnih informacij.
-
Zakonodaja se ne uporablja za določene kategorije nedržavljanov EU, kot so študenti ali osebe z začasnim delom kot varuške au-pair ali sezonski delavci.
Zakonodaja se ne uporablja v Združenem kraljestvu (1), na Irskem in Danskem, ker imajo posebne dogovore glede politike priseljevanja in azilne politike.
Leta 2011 je bila direktiva spremenjena, da vključuje nedržavljane EU, kot so begunci ali osebe brez državljanstva, za katere velja mednarodna zaščita.
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Ta direktiva se uporablja od 23. januarja 2004. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 23. januarja 2006.
OZADJE
Več informacij je na voljo na strani:
* KLJUČNI POJEM
Državljan tretje države: vsaka oseba, ki ni državljan države EU.
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L 16, 23.1.2004, str. 44–53).
Nadaljnje spremembe in popravki Direktive 2003/109/ES so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
POVEZANI DOKUMENTI
Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L 375, 23.12.2004, str. 12–18).
Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21–57).
Zadnja posodobitev 04.05.2020