Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil

Pri predpakiranih živilih je treba upoštevati pravila glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja teh živil. Ta pravila so usklajena na ravni Evropske unije (EU) in omogočajo evropskim potrošnikom izbiro ob polnem poznavanju dejstev ter odpravljajo ovire pri prostem pretoku živil in pogoje nelojalne konkurence.

AKT

Direktiva 2000/13/CE Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (Glej akt(e) o spremembah).

POVZETEK

Ta direktiva velja za označevanje živil, ki se dostavijo končnemu potrošniku ali za oskrbo restavracij, bolnišnic, menz in drugih podobnih obratih javne prehrane. Ne velja za živila, namenjena izvozu zunaj Evropske unije (EU).

Označevanje, predstavljanje in oglaševanje živil ne sme:

OBVEZNE NAVEDBE NA OZNAKI

Označevanje živil mora vsebovati obvezne navedbe. Te oznake morajo biti lahko razumljive, dobro vidne, lahko čitljive in nedvoumne. Nekatere od njih morajo biti v istem vidnem polju.

Če so živila predpakirana, morajo biti obvezne navedbe na predpakiranju ali na oznaki na njem.

Obvezne navedbe so:

IZJEME IN POSEBNE DOLOČBE

Evropske določbe za posebej določena živila lahko dovolijo, da je navedba posameznih navedb, kot sta seznam sestavin in minimalni rok trajanja neobvezna. Te določbe lahko predvidevajo druge obvezne navedbe, pod pogojem, da ne vplivajo na neustrezno informiranje kupca.

Posebne določbe so predvidene za:

ZAŠČITNA KLAVZULA

Trženje živil v skladu z direktivo se lahko prepove le za neusklajene državne določbe, upravičene s posebnimi razlogi, kot so na primer zaščita javnega zdravstva, preprečevanje goljufij ali varstvo industrijske in poslovne lastnine.

KOMITOLOGIJA IN OZADJE

Izvajanje direktive zagotavlja Evropska komisija, ki ji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

Direktiva 2000/13/ES zamenja Direktivo Sveta 79/112/EGS o označevanju, predstavitvi in trženju živil.

Reference

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Direktiva 2000/13/ES

26.5.2000

UL L 109, 6.5.2000

Akt(i) o spremembah

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Direktiva 2001/101/ES

18.12.2001

31.12.2002

UL L 310, 28.11.2001

Direktiva 2002/67/ES

8.8.2002

30.6.2003

UL L 191, 19.7.2002

Pristopni akti Republike Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Slovenije in Slovaške v EU

1.5.2004

Najpozneje leta 2007

UL L 236, 23.9.2003

Direktiva 2006/107/ES

1.1.2007

1.1.2007

UL L 363, 20.12.2006

Direktiva 2003/89/ES

25.11.2003

25.11.2004

UL L 308, 25.11.2003

Direktiva 2006/142/ES

12.1.2007

23.12.2007

UL L 368, 23.12.2006

Uredba (ES) št. 1332/2008

20.1.2009

UL L 354, 31.12.2008

Uredba (ES) št. 596/2009

7.8.2009

UL L 188, 18.7.2009

Nadaljnje spremembe in popravki Direktive 2000/13/ES so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za referenčne namene.

POVEZANI AKTI

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. januarja 2008 o informiranju potrošnikov o živilih (COM(2008) 40 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu)

Ta predlog Uredbe se nanaša na združitev Direktiv 2000/13/ES in 90/496/EGS o označevanju hranilnih vrednosti za izboljšanje informiranosti in varstva evropskih potrošnikov. Predlog uvaja nove zahteve pri označevanju. Obvezne navedbe se morajo namreč nanašati na identiteto živil, njihovo sestavo in prehrambne lastnosti, na njihov izvor, kakor tudi na varnostne pogoje njihove uporabe (trajanje, vpliv in možni zdravju škodljivi učinki). Te informacije morajo biti podane tako, da jih lahko potrošnik brez težav prebere in razume. Najmanjša velikost pisave teh informacij mora biti 3 mm.

Označevanje prehrambnih vrednosti mora vsebovati obvezne navedbe, kot so energetska vrednost in količina določenih hranil v sestavinah (maščobe, nasičene maščobne kisline, ogljikovi hidrati ter posebna navedba za sladkor in sol).

Poleg tega morajo biti potrošniku na voljo ustrezne informacije, posebej pri nakupu preko spleta ali pri drugih načinih prodaje na daljavo.

Države članice lahko sprejmejo dodatne obvezne navedbe za živila z namenom zaščite javnega zdravja in varnosti, kakor tudi industrijske in poslovne lastnine. O predvidenih navedbah je potrebno obvestiti Komisijo, ki lahko poda negativno mnenje.

Postopek soodločanja (2008/0028/COD)

UPORABA JEZIKOV ZA OZNAČEVANJE

Interpretative Commission communication concerning the use of languages in the marketing of foodstuffs in the light of the judgment in the Peeters case [COM(93) 532 final – Official Journal C 345 of 23.12.1993] (10. novembra 1993 je Komisija potrdila obrazložitev o uporabi jezikov z namenom trženja živil, kot sledi iz Sodbe Sodišča v primeru Peeters). V tej obrazložitvi Komisija poudarja, da mora biti označevanje živil, namenjenih za prodajo končnim potrošnikom v državi,podano v lahko razumljivem jeziku; praviloma gre za uradni(e) jezik(e) države, kjer se živilo prodaja. Kljub temu se lahko dopuščajo termini ali izrazi v tujem jeziku, ki jih kupec brez težav razume.

See also

Zadnja posodobitev: 16.11.2010