Pravica dostopa do odvetnika (predlog)

Namen tega predloga direktive je po vsej Evropski uniji (EU) zagotoviti pravice osumljenih in obtoženih oseb v kazenskem postopku, da imajo dostop do odvetnika in da lahko o svojem prijetju obvestijo sorodnike (in konzularni organ, če se nahajajo v tujini).

PREDLOG

Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the right of access to a lawyer in criminal proceedings and on the right to communicate upon arrest [COM(2011) 326 final - Not published in the Official Journal] (Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskih postopkih in pravici do komuniciranja v primeru prijetja (COM(2011) 326 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu)).

POVZETEK

Pravico do obrambe in pravico do poštenega sojenja, katere del je pravica do dostopa do odvetnika, zagotavljata Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (EU) in Evropska konvencija o človekovih pravicah (EN) (FR).

Da bi bile te pravice zagotovljene vsem osumljenim ali obtoženim osebam v kazenskem postopki na območju EU, Komisija predstavlja predlog, ki predvideva skupne minimalne standarde za vse države članice.

Načelo

V kazenskem postopku je pravica do dostopa do odvetnika zagotovljena:

• osumljenim osebam,
• obtoženim osebam,
• osebam, za katere je izdan evropski nalog za prijetje..

Če je tem osebam v kazenskem postopku odvzeta prostost, se jim mora zagotoviti tudipravica komuniciranja z vsaj eno osebo po njihovi izbiri, na primer z družinskim članom ali delodajalcem. Tujci morajo imeti možnost komuniciranja s svojo ambasado ali konzulatom.

Te pravice se osebi zagotovijo takoj zatem, ko je bila obveščena o tem, da je osumljena ali obtožena za storitev kaznivega dejanja, in trajajo do konca postopka. Osebam v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje se te pravice zagotovijo takoj po prijetju.

Izvajanje

Osumljenim ali obtoženim osebam je pravica dostopa do odvetnika dovoljena nemudoma in vsekakor:

• pred začetkom zaslišanja,
• ob izvajanju procesnega dejanja ali dejanja zbiranja dokazov, pri katerem se zahteva ali dovoljuje navzočnost osebe,
• od začetka odvzema prostosti.

Oseba v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje ima takoj ob prijetju pravico do odvetnika v izvršitveni ali v odreditveni državi članici. Odvetnik v odreditveni državi članici izvaja dejavnosti, ki so omejena na sodelovanje z odvetnikom v izvršitveni državi članici, da se iskani osebi zagotovi uresničevanje njenih pravic.

Osumljena ali obtožena oseba ima pravico do srečanja z odvetnikom. Trajanje in pogostnost teh sestankov morata zadostovati za učinkovito uresničevanje pravic do obrambe.

Odvetniku je potrebno dovoliti navzočnost pri vsakem zaslišanju ali obravnavi, pri vsakem preiskovalnem dejanju ali dejanju zbiranja dokazov, pri katerem se v nacionalnem pravu zahteva ali dovoljuje navzočnost osumljene ali obtožene osebe. Odvetniku se mora zagotoviti dostop do kraja pripora, da preveri razmere v priporu.

Vsa komunikacija v kakršni koli obliki med odvetnikom in njegovo stranko je zaupna.

V primeru kršitve pravice do dostopa do odvetnika, mora imeti osumljena ali obtožena oseba možnost pravnega sredstva, s katerim se vrne v stanje, v katerem bi bila, če ji pravica ne bi bila kršena. Nobene izjave ali dokaza, pridobljenega ob kršitvi pravice dostopa do odvetnika, ni mogoče uporabiti zoper osumljeno ali obtoženo osebo.

Odstopanja

V izjemnih okoliščinah in z dovoljenjem pravosodnega organa se pravica do dostopa do odvetnika, pravica do komunikacije s tretjo osebo ali ambasado ali konzulatom lahko ukine. Kršitev mora biti utemeljena s potrebo po preprečitvi resnih posledic za življenje ali telesno celovitost osebe. Kršitev nikakor ne sme temeljiti izključno na resnosti domnevnega kaznivega dejanja. Kršitev ne sme presegati tistega, kar je potrjeno, biti mora časovno čim bolj omejena in ne sme vplivati na poštenost postopka.

Osumljena ali obtožena oseba se lahko tudi odpove pravici do odvetnika. Odpoved mora biti dana prostovoljno in nedvoumno. Oseba je bila predhodno obveščena o posledicah te odločitve in jih je sposobna razumeti.

Ozadje

Krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskem postopku je eden od ciljev stockholmskega programa. Predlog je del ukrepov, ki jih predvideva direktiva o pravici do tolmačenja in prevajanja in še druge, ki je v teku pogajanj, o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku.

Predlog bo stopil v veljavo šele potem, ko ga bosta obravnavala in sprejela Evropski parlament in Svet. Končno besedilo direktive se zato lahko razlikuje od besedila predloga Komisije.

POVEZANI AKTI

Resolucija Sveta z dne 30. novembra 2009 o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih (UL C 295, 4.12.2009).

Zadnja posodobitev: 13.10.2011