Evropski pakt o priseljevanju in azilu

Ta pakt je zasnovan kot podlaga politikam Evropske unije (EU) na področju priseljevanja in azila v duhu medsebojne odgovornosti in solidarnosti med državami članicami ter obnovljenega partnerstva z državami, ki niso članice EU.

AKT

Evropski pakt o priseljevanju in azilu z dne 24. septembra 2008 (ni objavljen v Uradnem listu).

POVZETEK

Evropske države si že vrsto let prizadevajo za uskladitev svojih politik priseljevanja in azila. Velik napredek je že dosežen pri več vprašanjih, zlasti v okviru programa iz Tampereja, haaškega programa in predvsemstockholmskega programa.

Pakt si na splošno prizadeva za:

GLAVNI DOSEŽKI

Azil

Od leta 2008 je bil dosežen bistven napredek na področju priseljevanja, azila in upravljanja meja. Ključni dosežek pri tem je bil sprejem dokončnega skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), ki določa skupne standarde in predvideva okrepljeno sodelovanje za namen enake obravnave prosilcev za azil v odprtem in pravičnem sistemu po vsej Evropski uniji (EU).

Dosežene so bile tudi pomembne spremembe na področju upravljanja meja, zlasti v zvezi z okrepitvijo upravljanja schengenskega sistema, vzpostavitvijo evropskega sistema nadzorovanja meja (Eurosur) za preprečevanje čezmejnega kriminala in novimi nalogami in viri, ki jih zagotavlja agencija Frontex.

Sprejeti so bili tudi ukrepi na področju politike vračanja s pomočjo dobrih praks držav članic in operativnega sodelovanja v EU ter na področju boja proti izkoriščanju priseljencev.

Glede partnerstva s tretjimi državami poteka dialog zlasti v zvezi z globalnim pristopom k migracijam in sklenitvijo dvostranskih sporazumov s partnerskimi državami v južnem Sredozemlju in na vzhodu, da bi se obravnavali temeljni vzroki nezakonitega in prisilnega prisiljevanja.

Zakonito priseljevanje

Na področju zakonitega priseljevanja je bilo sprejetih več pomembnih pravnih aktov, kot sta direktiva o enotnem dovoljenju, ki državljanom držav zunaj EU omogoča, da prebivajo in delajo v EU z enotnim dovoljenjem, ter direktiva EU o modri karti, ki zagotavlja njihovo mobilnost. Sprejeti so bili tudi drugi zakoni, da se vstop v EU olajša študentom in raziskovalcem iz držav zunaj EU, pa tudi sezonskim delavcem, upravljavcem ali specialistom iz držav zunaj EU v primeru premestitev znotraj podjetij ali napotenim delavcem iz držav zunaj EU v okviru določb iz direktive o storitvah.

Vse države EU zdaj izvajajo tudi zakon, ki predpisuje sankcije proti delodajalcem, ki uporabljajo nezakonito delovno silo.

NASLEDNJI KORAKI

Zdaj so potrebni odločni ukrepi, ki bodo preprečili, da bi priseljenci izgubili svoje življenje, medtem ko poskušajo priti na evropsko obalo. Pospešiti je treba tudi prizadevanja za boj proti organiziranemu kriminalu in spodbujanje integracije.

V obdobju 2014-2020 se bodo ukrepi na tem področju financirali iz dveh novih skladov:

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Peto letno poročilo o priseljevanju in azilu (2013) (COM(2014) 288 final - ni objavljeno v Uradnem listu).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Četrto letno poročilo o priseljevanju in azilu (2012) (COM(2013) 422 final - ni objavljeno v Uradnem listu).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Tretje letno poročilo o priseljevanju in azilu (2011) (COM(2012) 250 final - ni objavljeno v Uradnem listu).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Drugo letno poročilo o priseljevanju in azilu (2010) (COM(2011) 291 final - ni objavljeno v Uradnem listu).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Prvo letno poročilo o priseljevanju in azilu (2009) (COM(2010) 214 final - ni objavljeno v Uradnem listu).

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Metodologija za spremljanje izvajanja Evropskega pakta o priseljevanju in azilu (COM(2009) 266 final - ni objavljeno v Uradnem listu).

Zadnja posodobitev: 11.09.2014