Boj proti organiziranemu kriminalu: kazniva dejanja, povezana z udeležbo v hudodelski združbi

POVZETEK:

Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ o boju proti organiziranemu kriminalu

KAJ JE NAMEN TEGA OKVIRNEGA SKLEPA?

• Okvirni sklep kriminalizira vsako kaznivo dejanje, ki je povezano z udeležbo v hudodelski združbi.
• Namen sklepa je uskladiti predpise Evropske unije (EU) in držav članic EU o kriminalizaciji teh kaznivih dejanj ter določiti kazni zanje.

Kazniva dejanja

Države članice morajo vsaj eno od teh dveh vrst dejanj prepoznati kot kaznivo dejanje:

• 1.

  aktivna udeležba pri organizaciji kriminalnih dejavnosti, pri čemer oseba pozna njihov cilj ali ima namen storiti kaznivo dejanje;

• 2.

  dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja, pri čemer ni nujno, da oseba pri tem sodeluje.

Kazni

• Države članice morajo določiti kazni glede na zgoraj navedena kazniva dejanja:
  • za prvo možnost se zahtevata najmanj dve leti zapora kot najvišja oblika kazni;
  • za drugo možnost se zahtevata najmanj dve leti zapora kot najvišja oblika kazni ali najvišja predvidena zaporna kazen, ki je enaka kazni za načrtovane dejavnosti.
• Kazni se lahko zmanjšajo v posebnih okoliščinah, na primer če se storilec odreče kriminalni dejavnosti ali če pomaga prepoznati druge storilce kaznivega dejanja in jih privesti pred sodišče.
• Države članice morajo na podlagi Okvirnega sklepa sprejeti pravila, na podlagi katerih so pravne osebe (na primer podjetja) lahko odgovorne za kazniva dejanja, če jih v njihovem imenu stori oseba na vodilnem položaju pravne osebe.
• Kazni za pravne osebe morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Vključevati morajo globe, vendar tudi naslednje:
  • odvzem upravičenosti do državne pomoči;
  • začasno ali stalno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti in uporabe prostorov, ki so se uporabljali za izvršitev kaznivega dejanja;
  • uvedba sodnega nadzora;
  • sodna likvidacija družbe.

Sodna pristojnost in uskladitev kazenskega pregona

• Sodna pristojnost države članice mora zajemati kazniva dejanja, ki so v celoti ali deloma izvršena s strani enega od njenih državljanov ali v imenu pravne osebe s sedežem na ozemlju te države.
• Kadar je za kaznivo dejanje sodno pristojnih več držav članic, morajo sodelovati, na primer v okviru Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, da bi se odločile, katera od njih bo izvedla sodni pregon, in da bi se postopki izvajali v eni sami državi članici.
• Posebno se upoštevajo:
  • dejstvo, kje je bilo kaznivo dejanje storjeno,
  • državljanstvo ali prebivališče storilca,
  • država, iz katere izhajajo žrtve, in
  • ozemlje, na katerem je bil najden storilec kaznivega dejanja.

Kazniva dejanja, ki vplivajo na finančne interese EU

• Direktiva (EU) 2017/1371 določa pravila o kaznivih dejanjih in kaznih za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU (glej povzetek).
• Člen 22(1) Uredbe (EU) 2017/1939 o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (EJT) (glej povzetek) daje EJT pooblastila v zvezi s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na finančne interese EU, ki so določeni v Direktivi ( EU) 2017/1371. V skladu s členom 22(2) iste uredbe je EJT pristojno tudi za kazniva dejanja v zvezi s sodelovanjem v hudodelski družbi, kot je opredeljena v Okvirnem sklepu 2008/841/JHA, če je namen kriminalne dejavnosti takšne hudodelske združbe storitev kaznivega dejanja, ki škodi finančnim interesom EU.

OD KDAJ SE TA OKVIRNI SKLEP UPORABLJA?

Uporablja se od 11. novembra 2008.

OZADJE

EU je od devetdesetih let prejšnjega stoletja izvajala ukrepe za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu.

• 1997: EU sprejme svoj prvi akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu;
• 1998: EU sprejme Skupni ukrep 98/733/PNZ o udeležbi v hudodelski združbi;
• 2000: Generalna skupščina Združenih narodov sprejme Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu – prvi svetovni pravni instrument za boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, ki je začel veljati leta 2003;
• 2002: EU sprejme Okvirni sklep 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu (ki „teroristično skupino“ opredeljuje na podlagi opredelitve „hudodelske združbe“ iz Skupnega ukrepa 98/733/PNZ), ki ga je pozneje razveljavila in nadomestila Direktiva (EU) 2017/541, glej povzetek);
• 2004: Evropska komisija v sporočilu prizna potrebo po izboljšanju ukrepov, ki se uporabljajo za boj proti organiziranemu kriminalu; EU s Sklepom 2004/579/ES pristopi h konvenciji ZN;
• 2008: EU sprejme Okvirni sklep 2008/841/PNZ, s katerim se razveljavi in nadomesti Skupni ukrep 98/733/PNZ.

GLAVNI DOKUMENT

Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42–45).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1–71).

Zaporedne spremembe Uredbe (EU) 2017/1939 so bile vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29–41).

Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6–21).

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in protokoli h Konvenciji.

Sklep Sveta 2004/579/ES z dne 29. aprila 2004 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu v imenu Evropske skupnosti (UL L 261, 6.8.2004, str. 69).

Zadnja posodobitev 16.03.2022