Pogodbene obveznosti v EU – določitev veljavnega notranjega prava

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 593/2008 – pravo, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Uredba opredeljuje pravila EU za določanje, katero pravo se uporablja pri pogodbenih obveznostih v civilnih in gospodarskih zadevah, ki vključujejo več držav.
• Uredba, ki je znana tudi kot Rim I, se uporablja skupaj z drugima dvema uredbama, Rim II (nepogodbene obveznosti) in Rim III (razveza zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti), pri določanju prava, ki se uporablja v različnih civilnih in gospodarskih zadevah.

KLJUČNE TOČKE

Uredba se ne uporablja v davčnih, carinskih ali upravnih zadevah niti za dokaze in sodni postopek. Prav tako se ne uporablja za obveznosti, ki se nanašajo na:

• status, pravno ali poslovno sposobnost fizičnih oseb,
• družinska razmerja,
• premoženjska razmerja,
• dokumente, ki jamčijo plačilo določenega zneska denarja, kot so menice, čeki in zadolžnice,
• arbitražne dogovore in dogovore o izbiri sodišča,
• pravo družb in drugih subjektov s pravno osebnostjo ali brez nje,
• truste,
• pogajanja pred sklenitvijo pogodbe.

Obseg uporabe veljavnega prava

Uredba določa, katero pravo se uporablja pri različnih vidikih pogodb, med drugim:

• kako se pogodba razlaga in kako se izpolnijo pogodbene obveznosti;
• posledice neizpolnitve obveznosti, vključno z oceno škode;
• različne načine prenehanja pogodbenih obveznosti (npr. izplačilo, odškodnina, razveljavitev pogodbe), prekluzijo* in zastaranje rokov;
• posledice neveljavnosti pogodbe.

Izbira prava

• Pogodbeni stranki lahko izbereta, katero pravo se uporablja za pogodbo.
• Izbrano pravo se lahko uporablja za pogodbo v celoti ali le za njene del.
• Če se stranki strinjata, je mogoče izbrano pravo spremeniti.

Pravo, ki se uporablja, če pogodbeni stranki ne izbereta prava

Če pogodbeni stranki ne izbereta prava, se to določi glede na vrsto pogodbe:

• za prodajno pogodbo o prodaji blaga, opravljanju storitev, franšizi ali distribuciji se uporablja pravo države, v kateri ima običajno prebivališče prodajalec, izvajalec storitev ali franšizojemalec;
• za pogodbe v zvezi z nepremičninami se uporablja pravo države, v kateri se nahaja nepremičnina, razen v primerih začasnega in zasebnega najema (za največ 6 zaporednih mesecev). V teh primerih se uporablja pravo države, v kateri ima običajno prebivališče najemodajalec;
• za prodajno pogodbo o prodaji blaga na dražbi se uporablja pravo države, v kateri poteka dražba;
• če pogodba ni zajeta v zgornjih možnostih ali bi jo lahko uvrstili v več kot eno od njih, se uporablja pravo države, v kateri ima običajno prebivališče pogodbena stranka, ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev.

Če je pogodba v tesnejši zvezi z drugo državo, kot je predvideno v teh določbah, se uporablja pravo te druge države. Enako velja v primeru, če ni mogoče določiti prava, ki se uporablja.

Posebne pogodbe

Uredba določa možnost izbire prava in določa pravo, ki se uporablja, če ni izbranega prava, tudi za nekatere posebne oblike pogodb. Med njimi so:

• pogodbe o prevozu blaga,
• pogodbe o prevozu potnikov,
• potrošniške pogodbe med potrošniki in podjetniki,
• zavarovalne pogodbe,
• individualne pogodbe o zaposlitvi.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uredba velja za pogodbe, sklenjene po 17. decembru 2009.

OZADJE

Pogodbene in nepogodbene obveznosti.

KLJUČNI POJEM

* Prekluzija: vloga, ki jo ima potek časa pri pridobivanju in prenehanju pravic.

AKT

Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6–16)

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 593/2008 so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI AKTI

Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) (UL 199, 31.7.2007, str. 40–49)

Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti (UL L 343, 29.12.2010, str. 10–16)

Zadnja posodobitev 11.01.2016