Energetska učinkovitost stavb

POVZETEK:

Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Cilj direktive je izboljšati energetsko učinkovitost stavb v Evropski uniji (EU) ob upoštevanju različnih podnebnih in lokalnih pogojev.
Določa minimalne zahteve in skupni okvir za izračunavanje energetske učinkovitosti.
Po pregledu izvajanja je bila Direktiva 2010/31/EU leta 2018 spremenjena z Direktivo (EU) 2018/844. Glavni namen sta bila pospešitev stroškovno učinkovite prenove obstoječih stavb in spodbujanje pametnih tehnologij v stavbah. Direktiva o spremembi kot del svežnja Čista energija dopolnjuje zakonodajo o energetski učinkovitosti.

KLJUČNE TOČKE

Države EU morajo določiti minimalne zahteve za optimalno energetsko učinkovitost. Pregledati jih je treba vsakih pet let. Zajemati morajo stavbo, njene komponente in energijo, ki se uporablja za:
- ogrevanje prostorov;
- hlajenje prostorov;
- sanitarno toplo vodo;
- prezračevanje;
- vgrajeno razsvetljavo;
- druge tehnične stavbne sisteme*.
Evropska komisija je določila primerjalni metodološki okvir za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti.
Nove stavbe morajo izpolnjevati minimalne standarde. Stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, morajo doseči status skoraj nič-energijskih stavb* do 31. decembra 2018, druge nove stavbe pa do 31. decembra 2020.
Pri obstoječih stavbah, na katerih poteka večja prenova, je treba izboljšati energetsko učinkovitost tako, da izpolnjujejo veljavne zahteve.
Države EU morajo voditi sistem izdajanja energetskih izkaznic. Izkaznice:
- zagotavljajo morebitnim kupcem ali najemnikom informacije o razvrstitvi stavbe;
- vključujejo priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave;
- morajo biti navedene v vseh oglasih v komercialnih medijih pri prodaji ali oddaji prostorov.
Nacionalni organi držav EU morajo poskrbeti, da so uvedeni programi pregledovanja ogrevalnih in klimatskih sistemov.

Spremembe izvirne direktive

Direktiva (EU) 2018/844 o spremembi od držav EU zahteva, da pripravijo dolgoročne strategije prenove za podporo prenove stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050. Strategije bi morale določiti časovni načrt z ukrepi in indikatorji za merjenje napredka, in sicer za doseganje dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za 80–95% do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Časovni načrt mora vsebovati okvirne mejnike za leta 2030, 2040 in 2050 ter navesti, kako ti mejniki prispevajo k doseganju ciljev EU glede energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (glej povzetek).
Revidirana direktiva tudi:
- razširja obseg sedanjih postopkov pregleda ogrevalnih in klimatskih sistemov, da vključujejo kombinirane sisteme (s prezračevanjem) in upoštevajo učinkovitost sistemov pri tipičnih pogojih obratovanja;
- spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in tehnologij za avtomatizacijo in nadzor v stavbah;
- podpira razvoj infrastrukture za polnjenje električnih vozil na parkiriščih stavb z zahtevo po namestitvi infrastrukture za napeljavo vodov in polnilnih mest;
- uvaja „indikator pripravljenosti na pametne sisteme“ za oceno zmogljivosti stavbe, da se prilagodi potrebam stanovalca, izboljša svoje delovanje in deluje vzajemno z omrežjem.

Neobvezna skupna shema EU za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme

Komisija je leta 2020 sprejela delegirani akt in izvedbeni akt:

Delegirana uredba (EU) 2020/2155 dopolnjuje Direktivo (EU) 2010/31/EU in vzpostavlja neobvezno skupno shemo EU za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme, tj. opredeljuje indikator pripravljenosti na pametne sisteme in skupno metodologijo, s katero ga je treba izračunati. Metodologijo sestavljata izračun ocen pripravljenosti stavb ali stavbnih enot na pametne sisteme in dokončna razvrstitev stavb ali stavbnih enot glede na pripravljenost na pametne sisteme.
Izvedbena uredba (EU) 2020/2156 opredeljuje tehnične načine za izvajanje neobvezne skupne sheme EU za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme. Zajema vidike, ki vključujejo:
- akreditacijo in usposobljenost strokovnjakov za indikator pripravljenosti na pametne sisteme,
- izdajo potrdila o indikatorju pripravljenosti na pametne sisteme in pogoje za njegovo uporabo ter
- preizkušanje sheme indikatorja pripravljenosti na pametne sisteme.

Delegirana uredba (EU) 2020/2155 in Izvedbena uredba (EU) 2020/2156 se uporabljata od 10. januarja 2021.

OD KDAJ SE TI DIREKTIVI UPORABLJATA?

Direktiva 2010/31/EU se uporablja od 8. julija 2010, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 9. julija 2012.
Direktiva (EU) 2018/844 o spremembi se uporablja od 9. julija 2018, države EU pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 10. marca 2020.

OZADJE

Gradbeni sektor v EU je največji evropski porabnik energije s porabo 40 % energije, približno 75 % stavb pa je energetsko učinkovitih. Glede na te slabe ravni energetske učinkovitosti je razogljičenje stavbnega fonda eden od dolgoročnih ciljev EU. Ta direktiva je pomemben element za učinkovitejše stavbe.

Več informacij je na voljo na strani:

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

Tehnični stavbni sistem: tehnična opremo stavbe ali stavbne enote za ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, vgrajeno razsvetljavo, avtomatizacijo in nadzor stavbe, proizvodnjo električne energije na kraju samem ali kombinacijo navedenega, vključno s tistimi sistemi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov.

Skoraj nič-energijska stavba: stavba, ki ima zelo veliko energetsko učinkovitost. Za zelo majhno količino potrebne energije bi v zelo veliki meri morali zadostovati obnovljivi viri, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (prenovitev) (UL L 153, 18.6.2010, str. 13–35).

Nadaljnje spremembe Direktive 2010/31/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/2155 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo neobvezne skupne sheme Evropske unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme (UL L 431, 21.12.2020, str. 9–24).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2156 z dne 14. oktobra 2020 o podrobni opredelitvi tehničnih načinov za uspešno izvajanje neobvezne skupne sheme Unije za razvrščanje stavb glede na pripravljenost na pametne sisteme (UL L 431, 21.12.2020, str. 25–29).

Priporočilo Komisije (EU) 2016/1318 z dne 29. julija 2016 o smernicah za spodbujanje stavb s skoraj nično porabo energije in najboljših praks, da se zagotovi, da bodo do leta 2020 vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije (UL L 208, 2.8.2016, str. 46–57).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Napredek držav članic pri skoraj nič-energijskih stavbah (COM(2013) 483 final/2 z dne 7. oktobra 2013).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Finančna pomoč za energetsko učinkovitost stavb (COM(2013) 225 final z dne 18. aprila 2013).

Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1–56).

Glej prečiščeno različico.

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 244/2012 z dne 16. januarja 2012 o dopolnitvi Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb z določitvijo primerjalnega metodološkega okvira za izračunavanje stroškovno optimalnih ravni za minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb in elementov stavb (UL L 81, 21.3.2012, str. 18–36).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 26.02.2021