Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru

POVZETEK:

Sklep 94/1/ES, ESPJ o sklenitvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SPORAZUMA?

Vzpostavil je območje, ki omogoča prosti pretok oseb, storitev, blaga in kapitala skozi 31 evropskih držav.
Zastavljeni cilj sporazuma je „spodbuditi stalno in uravnoteženo krepitev trgovine in gospodarskih odnosov“ med temi državami.
Danes zajema 28 držav EU (1) in tri od štirih držav Evropske zveze za prosto trgovino (Efta) – Islandijo, Lihtenštajn in Norveško.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Poleg štirih „temeljnih svobod“ (tj. prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in oseb) in določenih vidikov drugih sorodnih področij politike (npr. izobraževanja, raziskav, socialnih zadev, varstva potrošnikov, prava gospodarskih družb in okolja) sporazum vključuje tudi pravila konkurence in državne pomoči.
Sporazum zagotavlja državljanom, delavcem in podjetjem iz treh držav Efte enake pravice in obveznosti na enotnem trgu EU. Državljani, delavci in podjetja iz EU imajo podobne pravice in obveznosti v treh državah Efte.
Področja politike EU, ki jih ta sporazum ne zajema, so:
- skupna kmetijska in ribiška politika (čeprav vključuje sklicevanja na trgovino z ribiškimi in kmetijskimi proizvodi),
- carinska unija,
- trgovinska politika,
- pravosodje in notranje zadeve (čeprav so tri države Efte, ki so del EGP, tudi podpisnice Schengenskega sporazuma, ki je odpravil nadzor na notranjih mejah med državami podpisnicami),
- skupna zunanja in varnostna politika,
- neposredno in posredno obdavčenje,
- gospodarska in monetarna unija.

Skupni organi

S sporazumom se ustanovi več skupnih organov EGP, ki v veliki meri odražajo institucije EU:

Skupni odbor EGP se redno sestaja in sprejema odločitve – s soglasjem – o vključitvi zakonodaje EU v Sporazum o EGP. EU zastopa Evropska komisija (Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) in drugi oddelki), Efto pa veleposlaniki treh držav Efte.
Svet EGP sestavljajo člani Sveta Evropske unije in Komisije (ki jo zastopajo EEAS in njeni drugi oddelki) ter tuji ministri iz treh držav Efte, ki so del EGP. Sestaja se dvakrat letno, da bi opredelil strateško usmeritev sporazuma in smernice za Skupni odbor EGP.
Posvetovalni odbor EGP sestavljajo člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in člani posvetovalnega odbora Efte.
Skupni parlamentarni odbor EGP sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani nacionalnih parlamentov treh držav Efte. Ta ne sodeluje pri odločanju, temveč spremlja in preverja politike in odločitve EU, ki se nanašajo na EGP.

Poleg tega:

Nadzorni organ Efte zagotavlja, da Islandija, Lihtenštajn in Norveška spoštujejo svoje obveznosti iz Sporazuma o EGP; Evropska komisija ima podobno vlogo v zvezi z državami EU,
Sodišče Efte odloča o tožbah, ki jih vloži Nadzorni organ Efte proti državi Efte v zvezi z izvajanjem, uporabo in tolmačenjem pravil EGP, enako kot to počne Sodišče Evropske unije v primeru držav EU.

Kako zakonodaja EU postane zakonodaja EGP?

Države Efte niso formalno vključene v zakonodajni postopek EU. Lahko pa sodelujejo v pripravljalnem delu in predložijo pripombe.
Ko EU sprejme zakonodajo, tri države Efte ocenijo, ali je akt pomemben za EGP. Če se vse tri države strinjajo, da je, se sestavi osnutek sklepa Skupnega odbora, ki ga pripravi Sekretariat Efte zaradi spremembe Sporazuma o EGP.
Osnutek sklepa nato sprejme Komisija ali pa se za sprejetje pošlje Svetu, če vsebuje bistvene spremembe.
Sekretariat Efte in EEAS se nato posvetujeta o roku za sprejetje sklepa v Skupnem odboru EGP.

Sodelovanje v programih in agencijah EU

Tri države Efte sodelujejo v široki vrsti programov in agencij EU. Ko je sprejeta odločitev o takšnem sodelovanju, se zadevni program vključi v Sporazum o EGP, države pa se zavežejo, da bodo prispevale pri kritju operativnih stroškov.

Finančni vidiki

Članice Efte na podlagi sporazuma prispevajo k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med regijami EGP – to trenutno prinaša koristi 16 državam EU. Ta nepovratna sredstva EGP skupaj financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška, pri čemer vsaka država prispeva v skladu s svojo velikostjo in premoženjem.

Poleg operativnih stroškov programov EU tri države Efte prispevajo tudi h kritju upravnih stroškov Komisije (npr. pisarniški prostori, srečanja itd.).

OZADJE

Sporazum o EGP je leta 1992 podpisalo 12 držav EU in šest držav Efte: Avstrija, Finska, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švedska in Švica, vendar se je Švica kasneje odločila, da sporazum zavrne. Veljati je začel leta 1994. Leta 1995 so se tri države Efte (Avstrija, Finska in Švedska) pridružile EU. Sporazum se je postopoma prilagajal s pristopom novih desetih držav članic k EU leta 2004, naslednjih dveh leta 2007 ter na koncu še Hrvaške leta 2013.

Več informacij:

odnosi EU z Evropskim gospodarskim prostorom (EGP) na spletnem mestu Evropske službe za zunanje delovanje
Evropski gospodarski prostor na spletnem mestu Efte

AKT

Sklep 94/1/ES, ESPJ Sveta in Komisije z dne 13. decembra 1993 o sklenitvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kneževino Lihtenštajn, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in Švicarsko konfederacijo na drugi strani (UL L 1, 3.1.1994, str. 1)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru – Sklepni akt – Skupne izjave – Izjave vlad držav članic Skupnosti in držav Efte – Ureditve – Potrjeni zapisniki – Izjave ene ali več pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 1, 3.1.1994, str. 3–522)

Nadaljnje spremembe sporazuma so vključene v osnovno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 24.05.2016

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).