Strategija širitve 2011–2012

Evropska komisija predstavi svojo strategijo širitve za obdobje 2011–2012. Oceni napredek procesa širitve na zahodnem Balkanu, v Turčiji in na Islandiji in našteje prihodnje prednostne naloge.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 12. oktobra 2011 „Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2011-2012“ (COM(2011) 666 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

Začela se je nova faza širitve, predvsem zaradi zaključka pristopnih pogajanja s Hrvaško, katere pristop k Evropski uniji (EU) je predviden sredi leta 2013. Zahvaljujoč temu uspehu namerava Evropska unija to izkušnjo vzeti za zgled v svojih prihodnjih pogajanjih z drugimi državami.

Sporočilo obravnava oceno trenutnega programa širitve EU in našteva prednostne naloge strategije 2011–2012 ter sredstva, ki jih ta namerava pridobiti za dosego svojih ciljev.

Prednostne naloge strategije širitve 2011–2012.

V okviru svoje strategije širitve si Evropska komisija prizadeva:

Dosežki držav zahodnega Balkana

Pristopna pogajanja s Hrvaško so se zaključila junija 2011, država pa izpolnjuje merila za pristop. Pristopna pogodba je bila podpisana decembra 2011. Če bodo zaključeni zahtevani postopki ratifikacije, bo lahko Hrvaška postala članica EU 1. julija 2013.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija še naprej izpolnjuje politična merila. Država trenutno uvaja reformo parlamenta, sodstva in javne uprave. Država pa mora še okrepiti svobodo izražanja v medijih in boj proti korupciji. Komisija znova potrdi svoj predlog o začetku pristopnih pogajanj.

Črna gora ima status države kandidatke od decembra 2010. Od takrat je država izboljšala svoj zakonodajni in institucionalni okvir, vendar pa mora nadaljevati politiko boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Komisija je predlagala začetek pristopnih pogajanj.

V Albaniji se je politično mrtvilo nadaljevalo tako pred lokalnimi volitvami maja 2011 kot tudi po njih. Vendar pa je bilo konec leta med albanskimi političnimi silami mogoče zopet vzpostaviti dialog. Država ni dosegla večjega napredka pri izpolnjevanju političnih meril za pristop, je pa nekoliko napredovala pri boju proti organiziranemu kriminalu.

Po volitvah oktobra 2010 Bosna in Hercegovina še ni uspela vzpostaviti nacionalne vlade, posledično pa zamuja z izvedbo reform, potrebnih za napredek pri pristopu k EU. Državno upravljanje v državi še vedno vključuje prisotnost mednarodnih strokovnjakov z izvršilnimi pooblastili.

Komisija je za Srbijo, predlagala status države kandidatke, seveda če Srbija ponovno vzpostavi dialog s Prištino in hitro začne z izvajanjem že doseženih sporazumov v skladu z načelom dobre vere. Predlaga tudi začetek pristopnih pogajanj s Srbijo, takoj ko bo ta dosegla dodaten napredek z normalizacijo odnosov s Prištino. Komisija je mnenja, da je Srbija znatno napredovala pri izpolnjevanju političnih meril, ki jih je določil Evropski svet v Köbenhavnu leta 1993. Država je poleg tega vzpostavila delujoče tržno gospodarstvo in dosegla določeno stopnjo makroekonomske stabilnosti. Za konec Komisija ocenjuje, da je Srbija sposobna prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz pristopa, če bo le še naprej dosegala napredke.

Na Kosovu (v skladu s statusom, kakor ga določa Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244) so obdobje 2010–2011 zaznamovale predčasne parlamentarne volitve in volitve novega predsednika aprila 2011. S tem v zvezi je bilo v državi malo napredka v programu reform, čeprav je bilo nekaj napredka v trgovini in ustanovitvi nacionalnega sveta za evropsko povezovanje. Kljub temu pa organiziran kriminal in korupcija ostajata zaskrbljujoča. Komisija je kljub temu predlagala izvedbo ukrepov, ki jih predvideva v svojem sporočilu iz leta 2009, predvsem na področju vizumov, trgovine in sodelovanja v programih EU.

Napredek, ki ga je dosegla Turčija

Pričujoča strategija poudarja, da je Turčija, zaradi trgovine in naložb v okviru carinske unije, že v veliki meri vključena v EU. Država pa mora nadaljevati prizadevanja za izpolnjevanje političnih meril za pristop. Spoštovanje temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja, pravic žensk in svobode veroizpovedi, je odločilnega pomena.

Na mednarodni ravni ima Turčija ključno vlogo v dogodkih na severu Afrike in Bližnjem vhodu leta 2011. Kljub temu pa ima še vedno zaostrene odnose s Ciprom. Komisija namerava pripraviti nov pozitiven načrt, ki bo omogočil okrepljeno sodelovanje in dialog s to državo.

Napredek, ki ga je dosegla Islandija

Obdobje 2008–2009 je zaznamoval gospodarski zlom Islandije. Država je postopoma okrevala in uspela je ohraniti določeno mero politične stabilnosti, kar ji je omogočilo nadaljevanje procesa pristopa k EU. Stopnja vključenosti Islandije je dokaj visoka. Sporočilo navaja zadovoljiv potek pogajanj med Islandijo in EU.

Elementi podpore procesu širitve

Komisija podpira proces širitve s:

See also

Zadnja posodobitev: 05.01.2012