Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 1920/2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Ta uredba revidira in nadomešča Uredbo (EGS) št. 302/93, s katero je bil prvotno ustanovljen Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

Vlogo Centra razširja na vidike spremljanja, kot so novi trendi glede uporabe drog, zlasti hkratna uporaba več vrst drog (ko se prepovedane droge uporabljajo hkrati z dovoljenimi drogami ali zdravili).

Uredba je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2101 glede izmenjave informacij o novih psihoaktivnih snoveh* in sistema zgodnjega opozarjanja na te snovi ter postopka ocene tveganja zanje.

KLJUČNE TOČKE

Center:

zagotavlja institucijam EU in državam EU objektivne, zanesljive in primerljive podatke o drogah in zasvojenostjo z drogami;
nudi oblikovalcem politike podatke, ki jih potrebujejo za premišljeno pripravo zakonov in strategij na področju drog;
zagotavlja strokovnjakom in izvajalcem
- primere najboljših praks,
- nova področja za raziskave o drogah in posledicah zasvojenosti z drogami.

Njegovi glavni cilji so:

zbiranje in analiziranje obstoječih podatkov o drogah in zasvojenosti z drogami v EU ter v sodelujočih državah zunaj EU;
primerjava podatkov za lažje ocenjevanje nacionalnih politik in politik EU na področju drog;
razširjanje podatkov in informacij o stanju na področju drog, vključno s podatki o nastajajočih trendih;
sodelovanje z agencijami EU, kot sta Europol in Eurojust, ali specializiranimi agencijami Združenih narodov, kot je Urad Združenih narodov za droge in kriminal, ter z državami zunaj EU;
izmenjava informacij o novih psihotropnih snoveh, podpiranje sistema zgodnjega opozarjanja o njih ter ocenjevanje tveganja v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi.

Prednostna področja

Center se osredotoča na:

spremljanje stanja problematike drog in nastajajočih trendov, zlasti tistih, ki vključujejo hkratno uporabo več vrst drog;
spremljanje rešitev, ki se uporabljajo za probleme, povezane z drogami, in pospeševanje izmenjave najboljših praks med državami EU;
vzdrževanje sistema zgodnjega opozarjanja in ocenjevanje tveganj v zvezi z novimi psihoaktivnimi snovmi;
razvoj orodij, s katerimi se Evropski komisiji in državam EU olajšata spremljanje in ocenjevanje njihovih politik na področju drog.

Mreža Reitox

EMCDDA je za izpolnjevanje svoje poglavitne naloge, to je zagotavljanje zanesljivih in primerljivih informacij o drogah, razvil orodje za harmonizirano zbiranje nacionalnih podatkov prek mreže Reitox.

Reitox povezuje nacionalne sisteme obveščanja o drogah in je glavno sredstvo, s pomočjo katerega EMCDDA izmenjuje podatke in metodološke informacije o drogah in zasvojenosti z drogami v EU.

Podatki, ki se zberejo v okviru mreže Reitox, se uporabljajo tudi za:

spremljanje izvajanja akcijskih načrtov na področju drog, s katerimi se izvaja strategija EU na področju drog;
pomoč pri pripravi priporočil za ustrezne nacionalne odzive glede organiziranja dejavnosti zdravljenja, preprečevanja in zmanjševanja škodljivih posledic.

Mrežo sestavlja po ena kontaktna točka za vsako sodelujočo državo EU, ki je vključena v EMCDDA, in kontaktna točka za Komisijo.

Okrepljen nadzor in postopek ocene tveganja

Uredba (EU) 2017/2101 zahteva, da države EU zagotovijo, da njihove nacionalne kontaktne točke in nacionalne enote Europola Centru predložijo informacije, ki jih zberejo o novih psihoaktivnih snoveh.

EMCDDA v tesnem sodelovanju z Europolom zbira, primerja, analizira in ocenjuje informacije ter jih hitro pošlje nacionalnim kontaktnim točkam, nacionalnim enotam Europola in Komisiji. S tem se zagotovi, da vsi čim prej prejmejo informacije za namene zgodnjega opozarjanja, Centru pa omogoča tudi pripravo začetnega poročila o novi psihoaktivni snovi, kadar obstaja zaskrbljenost, da bi lahko snov predstavljala zdravstvena ali socialna tveganja na ravni EU.

Komisija lahko v dveh tednih od prejema začetnega poročila zahteva, da Center oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov, in pripravi poročilo o oceni tveganja. Center mora predložiti poročilo o oceni tveganja v šestih tednih od prejema zahteve Komisije. Komisija na podlagi postopka ocene tveganja odloči, ali bi bilo treba zadevno novo psihoaktivno snov vključiti v opredelitev pojma „prepovedana droga“ v skladu s postopkom iz Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ – kazniva dejanja in kazni – promet s prepovedanimi drogami.

Organizacija in delovanje

Center, ki je bil ustanovljen leta 1993 in ima sedež v Lizboni (Portugalska) ter je ena od decentraliziranih agencij EU, sestavlja upravni odbor, ki mu pomagajo:

proračunski odbor,
izvršni odbor in
znanstveni odbor, ki podaja mnenja o znanstvenih vidikih dejavnosti Centra.

Center tesno sodeluje z nacionalnimi kontaktnimi točkami mreže Reitox in drugimi partnerskimi organizacijami. Svoje naloge izvaja v skladu s strategijo, ki opredeljuje glavne cilje dela za določeno obdobje. Cilj njegove strategije do leta 2025 in programa za obdobje 2018–2020 je prispevati k varnejši in bolj zdravi Evropi. Program se osredotoča na:

pregled in izboljšanje obstoječih orodij za spremljanje drog (ki ju dopolnjuje okrepljena uporaba inovativnih pristopov k zaznavanju, odkrivanju in spremljanju novih trendov),
nadaljnje izvajanje Uredbe (EU) 2017/2101 o novih psihoaktivnih snoveh,
izboljšanje oblike in vsebine letnega poročila o stanju na področju problematike drog v Evropi ter
objavo naslednjih izdaj poročila EMCDDA in Europola o trgih z drogami v EU (2019) ter Zdravstvenih in socialnih odzivov na uporabo drog: evropski priročnik (2020).

Center prav tako krepi svojo podporo evropski raziskavi o alkoholu in drugih drogah med šolsko mladino in namerava v triletnem obdobju:

izvajati novi razvojni okvir mreže Reitox in novi okvir EMCDDA za mednarodno sodelovanje;
okrepiti svoje sodelovanje s prednostnimi državami zunaj EU z izvajanjem projektov tehnične pomoči, ki jih financira Komisija, za države kandidatke in potencialne kandidatke (projekti IPA 6 in IPA 7) ter sosednje države (projekt EU4 za spremljanje drog), da bi bolje razumel svetovno razsežnost pojava drog.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 16. januarja 2007. Uredba (ES) št. 1920/2006 revidira in nadomešča Uredbo (EGS) št. 302/93 (in njene nadaljnje spremembe).

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

EMCDDA, vaša referenčna točka za droge v Evropi (EMCDDA).

KLJUČNI POJMI

Psihoaktivne snovi: snov v čisti obliki ali v pripravku, ki ni zajeta v Enotni konvenciji Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, ali v Konvenciji Združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971, a lahko predstavlja zdravstvena ali socialna tveganja, podobna tistim, ki jih predstavljajo snovi, zajete v teh konvencijah. Te snovi v primeru zaužitja vplivajo na duševno stanje.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (prenovitev) (UL L 376, 27.12.2006, str. 1–13).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1920/2006 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENT

Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, 11.11.2004, str. 8–11).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 11.01.2019