Namen te direktive je združiti več direktiv o enakosti spolov s poenostavitvijo, posodobitvijo in izboljšanjem zakonodaje Evropske unije (EU) na področju enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju.
Enakost moških in žensk je temeljno načelo prava EU, ki velja za številne vidike življenja v družbi, vključno s svetom dela.
Enakost pri zaposlovanju in delovnih pogojih
Ta direktiva prepoveduje neposredno* ali posredno diskriminacijo* moških in žensk v zvezi s/z:
Poleg tega člen 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola v zvezi s plačilom za enako delo ali delom enake vrednosti. To načelo se uporablja tudi za sisteme razvrstitve delovnih mest, ki se uporabljajo za določanje plačila.
Različno obravnavanje moških in žensk pa se lahko izjemoma upraviči z naravo določene poklicne dejavnosti, če so sprejeti ukrepi legitimni in sorazmerni.
Države članice EU morajo spodbujati delodajalce, da ukrepajo proti diskriminaciji (neposredni in posredni) na podlagi spola, zlasti pa proti nadlegovanju* in spolnemu nadlegovanju*.
Enakost v socialnem varstvu
Ženske in moški so obravnavani enako v okviru poklicnih sistemov socialne varnosti, zlasti v zvezi z:
To načelo se uporablja za celotno delovno aktivno prebivalstvo, vključno s/z:
Materinski, očetovski in posvojiteljski dopust
Zaposleni imajo po izteku materinskega, očetovskega ali posvojiteljskega dopusta pravico:
Pravno varstvo
Države članice morajo za zaposlene, ki so žrtve diskriminacije, zagotoviti pravna sredstva, kot so postopki poravnave in sodni postopki. Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe za zaščito zaposlenih in njihovih zastopnikov pred negativnim delodajalčevim obravnavanjem zaradi pritožbe znotraj podjetja ali kakršnega koli pravnega postopka.
Določiti morajo tudi kazni in možnosti za povračilo ali nadomestilo za utrpljeno škodo.
V primeru pravnih postopkov si dokazno breme delita oseba, ki vloži pritožbo zaradi diskriminacije, in stranka, ki je obtožena diskriminacije. Če tožeča stranka sodišču predloži dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do diskriminacije (npr. vse ženske v podjetju imajo nižjo plačo od moških), mora tožnik dokazati, da ni bilo kršitve načela enakega obravnavanja (npr. njihova delovna mesta se razlikujejo ali pa opravljajo delo s krajšim delovnim časom).
Treba je poudariti, da se poglavje III (Pravna sredstva in izvrševanje) Direktive (EU) 2023/970 o pravilih o preglednosti plačil v zvezi z enakim plačilom za enako delo (glej povzetek) uporablja za postopke v zvezi s katero koli pravico ali obveznostjo v zvezi z načelom enakega plačila iz člena 4 Direktive 2006/54/ES. Čeprav je do danes pravica do enakega plačila žensk in moških za enako delo ali delo enake vrednosti zapisana v členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v Direktivi 2006/54/ES, je bilo načelo težko uporabiti in uveljavljati. Pravila iz Direktive (EU) 2023/970 se bodo uporabljala od 7. junija 2026.
Spodbujanje enakega obravnavanja
Države članice imenujejo organe, katerih naloga je spodbujati, analizirati in spremljati enako obravnavanje, zagotoviti upoštevanje zakonodaje in neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije.
Direktivo je bilo treba v nacionalno zakonodajo prenesti do 15. avgusta 2008.
Direktiva 2006/54/ES je revidirala in nadomestila več direktiv (75/117/EGS, 76/207/EGS, 2002/73/ES, 86/378/EGS, 96/97/ES, 97/80/ES in 98/52/ES) in njihove nadaljnje spremembe.
Več informacij je na voljo na strani:
Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
Direktiva (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (UL L 132, 17.5.2023, str. 21).
Zadnja posodobitev 26.05.2023