Varstvo delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

POVZETEK:

Direktiva 2008/94/ES o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Namen direktive je zagotoviti izplačilo nadomestila delavcem v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca.
• V njej se od držav EU zahteva, da ustanovijo jamstvene ustanove, in določa postopke, ki se jih uporablja v primeru čezmejne razsežnosti plačilne nesposobnosti delodajalcev.

KLJUČNE TOČKE

Ta direktiva varuje delavce, ki od delodajalca, ki je plačilno nesposoben, terjajo neplačano nadomestilo.

Plačilna nesposobnost sledi zahtevi, ki se jo poda v sodnem postopku in vključuje delni ali popolni odvzem delodajalčevih sredstev ter imenovanje likvidacijskega upravitelja, pri čemer pristojni pravosodni organ:

• odloči, da se sproži postopek, ali
• ugotovi, da je podjetje ali obrat delodajalca dokončno zaprt in da razpoložljivo premoženje ne zadošča.

Države EU lahko izjemoma izključijo terjatve določenih kategorij delavcev, če jim druge oblike jamstva nudijo enako raven varstva. Države EU lahko izključijo hišne pomočnike/-ce, zaposlene pri fizičnih osebah.

Vendar lahko kljub tem izjemam ta direktiva prinese koristi vsem delavcem, ne glede na trajanje pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Uporablja se torej za delavce, zaposlene za krajši delovni čas, delavce s pogodbo o zaposlitvi za določen čas in delavce v začasnem delovnem razmerju.

Jamstvene ustanove

Države EU morajo ustanoviti jamstvene ustanove, ki jamčijo plačilo terjatev delavcev in, kjer je primerno, odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja. Določijo lahko zgornjo mejo za plačila, ki jih opravi ustanova; ta mora biti dovolj visoka, da lahko prispeva k socialnemu cilju Direktive.

Minimalno obdobje za izplačilo nadomestila, ki ga jamčijo jamstvene ustanove, je treba izračunati na podlagi:

• minimalnega priporočljivega obdobja šestih mesecev, v katerem se terjatev izplača za najmanj tri mesece,
• minimalnega priporočljivega obdobja 18 mesecev, v katerem se terjatev izplača za najmanj osem tednov. V tem primeru se za izračun uporabijo tista obdobja, ki so za delavce najugodnejša.

Delodajalci morajo prispevati k financiranju teh ustanov, razen če financiranja v celoti ne prevzamejo državni organi.

Socialna varnost

Države EU lahko določijo, da jamstvo za plačilo ne velja za:

• prispevke za socialno varnost,
• prispevke dodatnega podjetniškega ali medpodjetniškega pokojninskega zavarovanja izven obveznega socialnega zavarovanja.

Če delodajalec ne vplačuje obveznih prispevkov za socialno varnost, ti pa so bili obračunani pri izplačevanju njihovih dohodkov, so delavci v celoti upravičeni do nadomestil pri zavarovalnih ustanovah.

Dodatno pokojninsko zavarovanje zagotavlja varstvo interesov delavcev glede starostnih prejemkov, vključno z družinskimi prejemki. To varstvo velja tudi za delavce, ki so zapustili podjetje, še preden je prišlo do plačilne nesposobnosti.

Nadnacionalne situacije

Če je delodajalec, ki je plačilno nesposoben, opravljal dejavnost v vsaj dveh državah EU, je za pokrivanje terjatev odgovoren organ v državi, kjer je delavec običajno opravljal delo.

Podobno se obseg pravic delavcev v zvezi z jamstvenimi ustanovami določi z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za jamstveno ustanovo.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 17. novembra 2008. Direktiva 2008/94/ES kodificira in nadomešča Direktivo 80/987/EGS in njene nadaljnje spremembe. Države EU so morale izvirno Direktivo 80/987/EGS prenesti v nacionalno zakonodajo do leta 1983.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (kodificirana različica) (UL L 283, 28.10.2008, str. 36–42)

Nadaljnje spremembe Direktive 2008/94/ES so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju in uporabi nekaterih določb Direktive 2008/94/ES o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (COM(2011) 84 konč., 28.2.2011)

Zadnja posodobitev 27.11.2020