Proračun za Evropo (2014–2020)

Evropska komisija predstavi predlog proračuna za obdobje 2014–2020, katerega cilj je prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti. Predlagani ukrepi morajo omogočiti financiranje ciljev strategije Evropa 2020 in pravočasna vzpostavitev pravega evropskega proračuna.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. junija 2011 „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011) 500 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).

POVZETEK

To sporočilo podrobno obravnava predlagani proračun za Evropsko unijo (EU) za obdobje 2014–2020 in je del strategije Evropa 2020. Ta predlog proračuna mora omogočiti:

• financiranje skupnih politik, kot je skupna kmetijska politika (SKP),
• pomoč najmanj razvitim regijam z uporabo načela solidarnosti,
• dokončanje notranjega trga,
• spodbujanje sinergij, sodelovanj in velikih projektov na področju raziskav, inovacij ali pravice,
• spoprijemanje s stalnimi in novimi izzivi, ki zahtevajo usklajen pristop na evropski ravni, kot so podnebne spremembe, demografsko gibanje ali humanitarne katastrofe.

Proračun v službi raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja

EU mora biti konkurenčna v inovacijah, če želi imeti vodilno vlogo v svetovnem merilu. Vendar pa na področju inovacij in raziskav zaostaja. Da bi nadoknadila ta zaostanek, Komisija želi povečati raven evropskih vlaganj v raziskave in razvoj na 3 % BDP.

V ta namen Komisija predvideva dodelitev 80 milijard EUR za skupni strateški okvir za raziskave in inovacije, dopolnjen s strukturnimi skladi, za obdobje 2014–2020.

Proračun v službi solidarnosti za trajnostno rast in zaposlovanje.

EU svojo kohezijsko politiko namenja solidarnosti z najmanj razvitimi regijami. Kohezijska politika ima ključno vlogo pri uresničevanju ambicij in ciljev strategije Evropa 2020 po vsej EU. Komisija želi uvesti novo kategorijo regij, t.j. „regije na prehodu“, ki bo zajemala vse regije, v katerih se BDP na prebivalca giblje med 75 % in 90 % povprečja EU-27.

Brezposelnost in revščina poleg tega zahtevata koordinacijo nacionalnih in evropskih aktivnosti. Zato ima Evropski socialni sklad (ESS) odločilno vlogo. Njegovo dejavnost bi lahko dopolnjevala program PROGRESS in mreža EURES.

Komisija namerava nameniti 376 milijard EUR za instrumente kohezijske politike ter ta znesek razdeliti med posamezna ciljna področja:

• 162, 6 milijard EUR za regije iz cilja konvergenca,
• 38,9 milijard EUR za regije v prehodu,
• 53,1 milijard EUR za regije iz cilja konkurenčnost,
• 11,7 milijard EUR za ozemeljsko sodelovanje,
• 68,7 milijard EUR za Kohezijski sklad.

Proračun za povezovanje Evrope

Za polno delujoč enotni trg je potrebna moderna infrastruktura. Zato Komisija predlaga vzpostavitev mehanizma za povezovanje Evrope z namenom spodbuditi dostop do notranjega trga za vse.

Komisija bo namenila 40 milijard EUR za vzpostavitev tega mehanizma za povezovanje Evrope in dodatnih 10 milijard EUR znotraj Kohezijskega sklada za vlaganja v prevoz. Znesek bo razdeljen med tri posamezne sektorje:

• 9,1 milijarde EUR za energetiko,
• 31,6 milijard EUR za promet,
• 9,1 milijardo EUR za IKT.

Proračun za skupno kmetijsko politiko

SKP mora biti konkurenčna, zagotavljati mora varno in ustrezno preskrbo s hrano, ohranjati okolje in podeželje, hkrati pa zagotavljati primeren življenjski standard za kmetijsko skupnost. Za dosego teh ciljev namerava Komisija uvesti nekaj sprememb z namenom vključiti SKP v strategijo Evropa 2020. V prihodnje bo proračun, namenjen kmetijstvu, spodbujal tudi trajnostno rabo virov in boj proti podnebnim spremembam, ter prispeval k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju po vsej Evropi.

Komisija namerava obdržati dvostebrno strukturo SKP, pri čemer je steber I bolj ekološko usmerjen in pravičneje razdeljen, steber II pa je usmerjen bolj v konkurenčnost in inovacije, boj proti podnebnim spremembam in okolje. Uvesti namerava naslednje spremembe:

• ekologizacija neposrednih plačil,
• konvergenca plačil,
• omejitev višine neposrednih plačil.

Komisija predlaga dodelitev:

• 281,8 milijard EUR za steber I SKP,
• 89,9 milijard EUR za razvoj podeželja.

Nadalje bo znesek v višini 15,2 milijarde EUR porazdeljen med naslednje sektorje:

• 4,5 milijarde EUR za raziskave in inovacije,
• 2,2 milijardi EUR za varnost hrane,
• 2,5 milijarde EUR za pomoč v hrani,
• 3,5 milijarde EUR za novo rezervo za morebitne krizne razmere v kmetijstvu,
• do 2,5 milijardi EUR za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji.

Proračun za vlaganje v človeške vire

Strategija 2020 pojasnjuje potrebo po večjem številu diplomantov v visokem šolstvu in boju proti prezgodnji opustitvi šolanja, in sicer s kulturnimi dejavnostmi in dejavnostmi, vezanimi na medije.

Sedanja struktura programov za dosego teh ciljev pa je še vedno preveč razdrobljena. Zato Komisija predlaga vzpostavitev enotnega programa na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

S tega vidika želi Komisija dodeliti 15,2 milijarde EUR za področje izobraževanja in usposabljanja, ter 1,6 milijarde EUR za kulturo. To financiranje mora biti podprto s strukturnimi skladi.

Proračun za soočanje z izzivi migracije

Varnostne in migracijske politike so v središču evropskih skrbi. Z Lizbonsko pogodbo je bilo vpeljanih veliko pomembnih sprememb v vodenju teh politik. Zato želi Komisija v bodoče poenostaviti strukturo instrumentov financiranja z zmanjšanjem števila programov financiranja na dva sklada:

• sklad za migracije in azil,
• sklad za notranjo varnost.

Med drugim, Komisija namerava nameniti 8,2 milijarde EUR za notranje zadeve EU in 455 milijonov EUR za civilno zaščito in zmožnost Evrope na odzivanje na izredne razmere.

Proračun za uveljavljanje EU kot svetovnega akterja.

Pomembno je, da ima EU vodilno vlogo na svetovni ravni ter da zagotavlja stabilnost, blaginjo in demokracijo v državah v njenem sosedstvu. Komisija želi razviti svojo zunanjo strategijo predvsem z vzpostavitvijo vseafriškega instrumenta v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje (DCI). Poleg tega se želi EU vključiti v proces demokratizacije arabskega sveta.

Komisija meni, da ponovna reorganizacija zakonske sheme, ki se uporablja za upravljanje zunanjih odnosov, ni potrebna. Predlaga dodelitev 70 milijard EUR instrumentom zunanje pomoči za obdobje 2014–2020.

Poleg tega naslednje podpore ne sodijo v SRP:

• Evropski razvojni sklad (države AKP): 30 milijard EUR,
• Evropski razvojni sklad (čezmorske države in ozemlja): 321 milijonov EUR,
• Svetovni sklad za boj proti podnebnim spremembam in zaščito biotske raznovrstnosti,
• rezerva za krizne razmere: 2,5 milijarde EUR.

Projekti, ki zahtevajo financiranje zunaj proračuna EU

Evropski razvojni sklad (ERS) (EN) (FR) se zaradi svoje posebnosti financira zunaj proračuna EU, enako kot projekt ITER ali evropski program za spremljanje Zemlje (GMES), katerih stroški so previsoki, da bi bili vključeni v proračun EU.

Poenostavljen proračun

Novi proračunski okvir EU mora biti poenostavljen. Zato se je Komisija odločila, da bo zmanjšala število ločenih programov in instrumentov. Kompleksni programi, ki se niso izkazali za prepričljive, bodo bodisi reorganizirani v poenostavljeno obliko ali opuščeni.

Drug način poenostavitve vodenja programov je vpis slednjih v enoten okvir s skupnimi pravili, pri čemer bi bilo število izjem ali posebnih primerov kolikor se da omejeno: na primer, trije glavni viri financiranja raziskav in inovacij so razvrščeni v en sam skupni strateški okvir za raziskave in inovacije. Kar zadeva sklade z deljenim upravljanjem, bo skupni strateški okvir nadomestil sedanji pristop, ki vzpostavlja ločene celote strateških smernic za vse instrumente.

Izvajalske agencije bodo imele pomembnejšo vlogo z namenom zagotoviti kakovostnejše službe.

Zavedajoč se proračunskih omejitev, katerim so podvržene države članice, in upoštevajoč reze v nacionalnih upravnih javnih izdatkih, Komisija predlaga tudi zmanjšanje števila zaposlenih v posamezni instituciji, službi, agenciji ali drugem organu za 5 %.

Komisija poleg tega predlaga spremembo petih instrumentov, ki ne spadajo v finančni okvir, kot so:

• rezerva za krizne razmere (DE) (EN) (FR),
• instrument prilagodljivosti (DE) (EN) (FR),
• solidarnostni sklad (DE) (EN) (FR),
• sklad za prilagoditev globalizaciji (DE) (EN) (FR),
• novi instrument za odzivanje na krizne razmere v kmetijstvu.

Zaključek

Med pravnimi besedili, ki spremljajo pričujoče sporočilo, Komisija predlaga uredbo, ki bi določala novi večletni finančni okvir, medinstitucionalni sporazum o proračunskih zadevah ter dobro finančno gospodarjenje in sklep o viru lastnih sredstev (z ustreznimi načini uporabe).

Do konca leta 2011 bo strategija, obravnavana v tem sporočilu, podrobneje določena v zakonodajnih predlogih finančnih programov in instrumentov, predvidenih na posameznem področju.

POVEZANI AKTI

Predlog uredbe Sveta z dne 29. junija 2011 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2011) 398 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).

Predlog sklepa Sveta z dne 29. junija 2011 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (COM(2011) 510 konč. – Neobjavljeno v Uradnem listu).

Zadnja posodobitev: 03.10.2011