Netipični pravni akti

Netipični pravni akti so kategorija pravnih aktov, ki jih sprejmejo evropske institucije. Nanašajo se lahko na notranjo organizacijo Evropske unije (EU) ali pa imajo bolj splošno uporabo na posebnih področjih politike.

POVZETEK

UVOD

Netipični pravni akti so pravni akti, ki jih sprejmejo institucije EU. Ti akti so opredeljeni kot „netipični“ zato, ker ne sodijo v nobeno kategorijo pravnih aktov, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije (člen 288, 289, 290, 291 ali 292).

Obstaja torej cela vrsta netipičnih pravnih aktov. Nekateri so predvideni z drugimi členi ustanovitvenih Pogodb EU, medtem ko se drugi oblikujejo z institucionalno prakso.

Netipični pravni akti se razlikujejo po svoji uporabi, ki je na splošno politična. Nekateri so sicer lahko zavezujoči, vendar je to omejeno na institucionalni okvir EU.

NETIPIČNI PRAVNI AKTI, PREDVIDENI S POGODBAMA

Netipični pravni akti so poslovniki institucij EU. Ustanovitveni Pogodbi določata, da institucije EU sprejmejo svoj poslovnik.

Poslovnik določa organizacijo, delovanje in notranji poslovnik institucij EU. Poslovniki so zavezujoči samo za zadevno institucijo.

Ustanovitveni Pogodbi predvidevata tudi druge vrste pravnih aktov, ki se sprejemajo v okviru političnega dialoga med institucijami EU. Namen teh aktov je predvsem olajšati delo in sodelovanje med institucijami. Na primer, Svet lahko v okviru postopka sprejemanja mednarodnih sporazumov posreduje Evropski komisiji pogajalske smernice za pogajanje o sporazumih.

Institucije lahko naredijo še korak več in organizirajo sodelovanje s pomočjo medinstitucionalnih sporazumov. Tovrstni sporazumi so tudi netipični pravni akti. Lahko so zavezujoči, vendar samo za institucije, ki jih podpišejo.

NETIPIČNI PRAVNI AKTI, KI NISO PREDVIDENI S POGODBAMA

Vsaka institucija EU je v okviru svojih dejavnosti razvila vrsto instrumentov.

Na primer, Evropski parlament izraža nekatera svoja politična stališča na mednarodni ravni s pomočjo resolucij ali izjav. Na podoben način Svet po zasedanjih redno sprejema sklepe, resolucije ali smernice. Ti pravni akti predvsem izražajo mnenje institucij o določenih evropskih ali mednarodnih vprašanjih. Imajo splošno uporabo, niso pa zavezujoči.

Tudi Komisija sprejema več netipičnih pravnih aktov, ki so značilni prav zanjo. To so sporočila, ki na splošno predstavljajo nove programe politike. Komisija sprejema tudi zelene knjige, katerih namen je odpreti javna posvetovanja o določenih evropskih vprašanjih. S temi posvetovanji želi zbrati potrebne informacije pred oblikovanjem zakonodajnega predloga. Na podlagi rezultatov zelenih knjig Komisija včasih sprejme bele knjige, v katerih natančno opredeli predloge za evropsko ukrepanje.

Zadnja posodobitev 10.11.2015