Načelo subsidiarnosti

UVOD

Načelo subsidiarnosti je temelj delovanja Evropske unije (EU), zlasti pri sprejemanju odločitev na evropski ravni. Načelo določa predvsem, kdaj je EU pristojna za sprejemanje zakonov, in prispeva k sprejemanju odločitev čim bliže državljanom.

Načelo subsidiarnosti je opredeljeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. Poleg njega sta navedeni še dve načeli, ki sta prav tako ključnega pomena pri sprejemanju odločitev na evropski ravni: načelo prenosa pristojnosti in načelo sorazmernosti.

Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti prav tako opredeljuje izvajanje načela subsidiarnosti. Poleg tega je Lizbonska pogodba bistveno okrepila načelo subsidiarnosti z vpeljavo nekaterih mehanizmov za nadzor njegovega izvajanja.

OPREDELITEV

Cilj načela subsidiarnosti je določiti raven posredovanja, ki je najustreznejša na področjih deljene pristojnostimed EU in članicami EU. To lahko velja za ukrepe na evropski, nacionalni ali lokalni ravni. V vseh primerih lahko EU posreduje le, če lahko ukrepa učinkoviteje od držav EU na njihovih nacionalnih ali lokalnih ravneh. Protokol o uporabi načela subsidiarnosti in načela sorazmernosti določa tri merila, ki zadevajo zaželenost posredovanja na ravni EU:

• Ali ima ukrep nadnacionalne vidike, ki jih države EU ne morejo razrešiti?
• Ali bi bil nacionalen ukrep ali odsotnost ukrepa v nasprotju z zahtevami Pogodbe?
• Ali ima ukrepanje na ravni EU očitne prednosti?

Cilj načela subsidiarnosti je tudi okrepiti povezanost med EU in njenimi državljani z zagotavljanjem izvajanja ukrepov na lokalni ravni, kjer se izkaže, da je to potrebno. Vendar pa načelo subsidiarnosti ne pomeni, da je treba ukrep vedno izvesti na ravni, ki je državljanu najbližja.

Dopolnjevanje z načelom prenosa pristojnosti in načelom sorazmernosti

Člen 5 Pogodbe o Evropski uniji opredeljuje razmejitev pristojnosti med ravnjo EU in ravnjo držav EU. Najprej se nanaša na načelo prenosa pristojnosti, v skladu s katerim ima EU samo tiste pristojnosti, ki sta jih nanjo prenesli Pogodbi.

Subsidiarnost in sorazmernost dopolnjujeta načelo prenosa pristojnosti. Določata, v kakšnem obsegu lahko EU izvaja pristojnosti, ki sta jih nanjo prenesli Pogodbi. Na podlagi načela sorazmernosti sredstva, ki jih izvaja EU z namenom doseganja ciljev, zastavljenih v Pogodbah, ne smejo presegati tistega, kar je za to potrebno.

EU lahko torej na področju politike ukrepa le, če:

• je ukrep del pristojnosti, ki sta jih Pogodbi prenesli na EU (načelo prenosa pristojnosti),
• raven EU v okviru pristojnosti, ki jih deli z državami EU, najbolj ustreza namenu doseganja ciljev, zastavljenih v Pogodbah (načelo subsidiarnosti),
• vsebina in oblika ukrepa ne presegata tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, zastavljenih v Pogodbah (načelo sorazmernosti).

NADZOR NAČELA SUBSIDIARNOSTI

Mehanizmi za nadzor načela subsidiarnosti so bili vpeljani s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Lizbonska pogodba je omenjeni Protokol spremenila, da bi izboljšala in okrepila nadzor.

Protokol, ki ga je uvedla Amsterdamska pogodba, zagotavlja skladnost z določenimi obveznostmi med dejansko pripravo zakonodaje. Iz tega razloga mora Evropska komisija pred predložitvijo zakonodajnih aktov pripraviti zeleno knjigo. Zelene knjige temeljijo na obsežnih posvetovanjih. Ta omogočajo Komisiji, da pridobi mnenja nacionalnih in lokalnih institucij ter civilne družbe glede zaželenosti zakonodajnega predloga, zlasti v zvezi z načelom subsidiarnosti.

Protokol dodaja tudi obveznost za Komisijo, da osnutke zakonodajnih aktov opremi z izjavo, ki izkazuje skladnost z načelom subsidiarnosti in načelom sorazmernosti.

Lizbonska pogodba uvaja tesno povezovanje nacionalnih parlamentov z nadzorom načela subsidiarnosti. Nacionalni parlamenti izvajajo dvojni nadzor:

• imajo pravico, da nasprotujejo osnutku zakonodaje. Tako lahko pred Komisijo zavrnejo zakonodajni predlog, če menijo, da se načelo subsidiarnosti ne upošteva (glejte dokument Nacionalni parlamenti),
• lahko izpodbijajo zakonodajni akt pred Sodiščem Evropske unije, če menijo, da se načelo subsidiarnosti ne upošteva.

Lizbonska pogodba z nadzorom načela subsidiarnosti povezuje tudi Odbor regij. Na isti način kot nacionalni parlamenti lahko Odbor pred Sodiščem Evropske unije izpodbija zakonodajni akt, ki ni v skladu z načelom subsidiarnosti.

Evropska komisija v okviru izvajanja pobude za boljšo pravno ureditev objavlja letna poročila o subsidiarnosti in sorazmernosti.

Zadnja posodobitev 03.09.2015