Evropski parlament

POVZETEK:

Člen 14 Pogodbe o Evropski uniji

Členi 223–234 Pogodbe o delovanju EU – vloga, sestava in delovanje Evropskega parlamenta

Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami

Sklep (EU, Euratom) 2018/994 o spremembi Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami

KAJ JE NAMEN TEH ČLENOV POGODB EU, AKTA IN SKLEPA?

• Člen 14 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členi 223 do 234 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) določajo vlogo, pristojnosti, sestavo, naloge in volilni postopek Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu Parlament).
• Akt o volitvah, ki prvotno izvira iz leta 1976 in je bil že večkrat spremenjen (zlasti v skladu s spremembami pogodb EU in pristopom novih držav EU, določa pravila za izvolitev poslancev Parlamenta (poslanci EP) s splošnimi neposrednimi volitvami.
• Sklep (EU, Euratom) 2018/994 (še ni začel veljati) posodablja akt o volitvah iz leta 1976 in si prizadeva:
  • spodbuditi udeležbo državljanov,
  • okrepiti evropsko razsežnost volitev,
  • prilagoditi volilne prage in
  • izboljšati izvedbo volitev, zlasti z omogočanjem nadomestnih načinov volitev in racionalizacijo sodelovanja med nacionalnimi organi.

KLJUČNE TOČKE

Parlament je institucija Evropske unije (EU), ki jo za državljane EU neposredno izvolijo državljani EU. Tako zastopa blizu 450 milijonov državljanov EU in v tem smislu predstavlja demokratično oblast. Svoj sedež ima v Strasbourgu v Franciji. Poslanci Evropskega parlamenta so z neposrednimi volitvami (od leta 1979) izvoljeni za obdobje petih let s svobodnim in tajnim glasovanjem, določeno pa je tudi število poslancev iz posamezne države EU. Parlament, kakršen je znan danes, je pravzaprav rezultat združitve treh nekdanjih skupščin Evropske skupnosti za premog in jeklo, Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba o združitvi iz leta 1965 – glej povzetek).

Pristojnosti

Pristojnosti Parlamenta so se razvijale z zaporednimi spremembami evropskih Pogodb. Te vključujejo:

• pristojnost odločanja (moč presoje):
  • izvajanje zakonodajne oblasti skupaj s Svetom na večini področij pristojnosti EU;
  • pravico, da od Evropske komisije zahteva predložitev zakonodajnega predloga (člen 225 PDEU);
  • odločanje o proračunu EU skupaj s Svetom;
  • za zunanje delovanje EU (odločitve EU o sklepanju zunanjih sporazumov) je potrebno soglasje Parlamenta ali posvetovanje z njim.
• nadzorno oblast nad izvršilnimi institucijami EU (Svet in Komisija), zlasti z zagotavljanjem političnega nadzora nad Komisijo (s predlogom nezaupnice) ali ustnimi ali pisnimi vprašanji Svetu. Parlament lahko izvaja nadzor tudi nad drugimi institucijami EU, kot je Evropska centralna banka (člen 284 PDEU).
• pristojnost imenovanja s sodelovanjem pri imenovanju komisarjev, članov Evropskega računskega sodišča in varuha človekovih pravic.

Pristojnosti

Zakonodaja

• V okviru rednega zakonodajnega postopka (člen 294 PDEU) je Parlament enakopraven Svetu. Postopek se uporablja na večini področij politike, ki vključujejo:
  • prevoz
  • okolje
  • kmetijstvo
  • energetsko varnost
  • priseljevanje
  • pravosodje
  • javno zdravje.
• Parlament posreduje tudi pri aktih, sprejetih v okviru posebnih zakonodajnih postopkov, pri čemer poda svoje mnenje (postopek posvetovanja) ali soglasje (postopek odobritve).
• Odobritev Parlamenta je potrebna za številne vrste sporazumov z državami zunaj EU ali z mednarodnimi organizacijami, kot so pridružitveni sporazumi ali sporazumi na področjih, ki jih pokriva redni zakonodajni postopek (na primer trgovinski sporazumi). S Parlamentom se je treba posvetovati tudi o vseh drugih oblikah mednarodnih sporazumov (člen 218 PDEU).

Proračun

Parlament je enakopraven s Svetom pri celotnem postopku sprejemanja letnega proračuna EU. Postopek sprejemanja proračuna sestoji iz enega branja v Parlamentu in Svetu, v primeru nestrinjanja pa se skliče spravni odbor, da se doseže soglasje o skupnem besedilu (člen 314 PDEU).

Nadzor nad izvajanjem

Parlament lahko izvaja nadzor nad Komisijo, izvršilno vejo oblasti EU:

• Parlament izvoli predsednika Komisije na podlagi predloga Evropskega sveta in upoštevati mora tudi rezultate volitev v Evropski parlament;
• imenovanje Komisije je odvisno od odobritve Parlamenta – ta odobritev vključuje tudi imenovanje visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je sočasno tudi podpredsednik Komisije;
• Parlament lahko razreši Komisijo na podlagi nezaupnice.

Sprememba Pogodb

• Pravica do pobude Parlamentu omogoča, da predlaga spremembe Pogodb (člen 48 PEU).
• Parlament sodeluje v Konvenciji, ki preučuje osnutke predlaganih sprememb, ki so bili vloženi v redni postopek za spremembo Pogodb.
• Z njim se je treba posvetovati za spreminjanje pogodb v okviru poenostavljenega revizijskega postopka.

Volilna pravila

Volilni akt iz leta 1976 temelji na skupnih načelih EU, vendar priznava tudi pomen nacionalnih pravil na področju volilnih postopkov.

• Države EU morajo uporabljati proporcionalni volilni sistem, vendar lahko uporabijo bodisi sistem list bodisi en prenosljivi glas.
• Volitve morajo biti splošne neposredne ter svobodne in tajne. Ljudje lahko na posameznih volitvah v Parlament volijo samo enkrat.
• Vsaka država EU lahko določi zgornjo mejo za stroške kampanje kandidatov.
• Države EU lahko ustanovijo volilna okrožja ali se odločijo, kako bodo volilno območje razdelila, pod pogojem, da je ohranjena proporcionalna narava volilnega sistema. Lahko tudi določijo prage za dodelitev poslanskih mest, vendar ne več kot 5 %.
• Poslanci glasujejo posamezno in osebno. Pri tem ne smejo biti vezani na pooblastila ali navodila.
• Od volitev leta 2004 poslancem EP ni dovoljeno, da so hkrati poslanci svojega nacionalnega parlamenta (razen začasnih izjem za Združeno kraljestvo in Irsko, ki so zdaj končane). Tudi funkcija poslanca EP se šteje za nezdružljivo s funkcijo člana v vladi poslančeve države, člana Komisije, sodnika na Sodišču EU, člana odbora Evropske centralne banke ali Evropske investicijske banke, člana Računskega sodišča, člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ali Evropskega odbora regij ali Varuha človekovih pravic.
• Države EU imajo lastne postopke za zapolnitev mesta, kadar se to sprosti zaradi odstopa, smrti ali razrešitve.

Ko je Sklep (EU, Euratom) 2018/994 odobren v vseh državah EU v skladu z njihovimi ustavnimi zahtevami, je treba uvesti naslednje spremembe:

• kadar se uporablja sistem list, mora zadevna država EU določiti najnižji prag med 2 % in 5 % veljavnih glasov za dodelitev poslanskih mest v volilnih okrožjih z več kot 35 poslanskimi mesti;
• najkrajši rok za sestavo volilnih list mora biti najmanj tri tedne pred datumom, ki ga določi zadevna država EU za parlamentarne volitve;
• države EU lahko dovolijo, da se na glasovnicah prikaže ime ali logotip evropske politične stranke, s katero je povezana nacionalna politična stranka ali posamezni kandidat;
• možnost uvedbe elektronskega glasovanja ali glasovanja po pošti, pa tudi, da država EU sprejme potrebne ukrepe, s katerimi omogoči državljanom EU, ki prebivajo zunaj držav EU, da glasujejo v parlamentarnih volitvah;
• kazni za dvojno glasovanje;
• imenovanje organa za stike v vsaki državi EU, ki bo pristojen za izmenjavo podatkov o volivcih in kandidatih s partnerskimi organi v drugih državah EU.

Sestava

Pri dodelitvi poslanskih mest med države EU se upošteva več dejavnikov:

• ohranjanje ustrezne sorazmernosti med poslanskimi mesti, ki so dodeljena državam EU, in njihovim prebivalstvom;
• omogočanje Parlamentu, da preuči pomembna politična vprašanja, tudi za manj poseljene države EU;
• skupno število poslancev ne sme preseči določenega praga, da ne bi bilo delo Parlamenta ovirano.

Evropski svet na pobudo Parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Parlamenta (člen 14(2) PEU). Pogodbi EU določata osnovna pravila o njegovi sestavi:

• Parlament sestavljajo predstavniki državljanov EU;
• največje število poslancev EP je 750, plus predsednik;
• najmanjše število poslanskih sedežev na državo EU je 6;
• največje število sedežev na državo EU je 96;
• dodelitev sedežev temelji na načelu „upadajoče proporcionalnosti“, kar pomeni, da bolj kot je številčno prebivalstvo neke države EU, več poslancev ima; vendar pa posamezni poslanec EP večje države tako predstavlja sorazmerno večje število državljanov, kot bi jih v primeru manjše države EU.

ZBIRNA PREGLEDNICA

OZADJE

Od 31. januarja 2020, ko je Združeno kraljestvo uradno zapustilo Evropsko unijo (Brexit), ima EP 705 poslancev EP, kar je 46 manj kot prej.

GLAVNI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov III – Določbe o institucijah – Člen 14 (UL C 202, 7.6.2016, str. 22–23).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 202, 7.6.2016, str. 1–388).

Akt o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (UL L 278, 8.10.1976, str. 5–11).

Glej prečiščeno različico.

Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/994 z dne 13. julija 2018 o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ, EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976 (UL L 178, 16.7.2018, str. 1–3).

Sklep 76/787/ESPJ, EGS, Euratom predstavnikov držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o Aktu o volitvah predstavnikov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (UL L 278, 8.10.1976, str. 1–4).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Protokol (št. 6) o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske unije (UL C 202, 7.6.2016, str. 265).

Sklep Evropskega sveta (EU) 2018/937 z dne 28. junija 2018 o sestavi Evropskega parlamenta (UL L 165I, 2.7.2018, str. 1–3).

Zadnja posodobitev 13.01.2021