Pravila o prehajanju meja EU

POVZETEK:

Uredba (EU) 2016/399 o Zakoniku o schengenskih mejah

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba, znana tudi kot „Zakonik o schengenskih mejah“, med drugim določa pravila o:

prehajanju zunanjih meja EU in
odsotnosti nadzora na notranjih mejah.

KLJUČNE TOČKE

Zakonik določa pravila, ki urejajo:

opravljanje kontrole oseb na zunanjih mejah;
pogoje za vstop;
pogoje za začasno uvedbo nadzora na notranjih mejah na schengenskem območju (območje brez meja, ki obsega 22 držav, skupaj z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico) v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti.

Za koga velja?

„Zakonik o schengenskih mejah“ določa pravila, ki veljajo za vse osebe pri prestopanju zunanjih meja schengenskega območja. Bolgarija, Ciper, Hrvaška in Romunija še niso polnopravne članice schengenskega območja, vendar morajo upoštevati pravila glede nadzora meje na zunanjih mejah.

Zunanje meje

Pri državljanih držav zunaj EU, ki po pravu EU nimajo svobode gibanja, se pri prehajanju zunanjih meja opravi temeljita kontrola v skladu s pogoji za vstop v državo, vključno s sistematičnim preverjanjem ustreznih zbirk podatkov, kot je schengenski informacijski sistem (SIS), ter preverjanjem vizumskega informacijskega sistema (VIS), če za osebo velja vizumska obveznost.

V primeru načrtovanega bivanja na ozemlju države schengenskega območja, ki ni daljše od 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, veljajo za državljane držav zunaj EU naslednje zahteve:

posedovati morajo veljavno potno listino in vizum, če se to zahteva;
upravičiti morajo namen nameravanega bivanja ter dokazati, da imajo zadostna sredstva za preživljanje;
v SIS zanje ne sme biti razpisan ukrep zavrnitve vstopa in
ne smejo predstavljati grožnje javnemu redu, notranji varnosti in javnemu zdravju EU ali mednarodnim odnosom katere koli države EU.

Vstop se državljanu tretje države (države zunaj schengenskega območja ali EU), ki po pravu EU nima svobode gibanja, lahko zavrne samo z odločitvijo, ki jo sprejme ustrezni nacionalni organ; v njej so določeni natančni razlogi za zavrnitev, možna pa je tudi pritožba na to odločitev.

Notranje meje

Na območju brez nadzora notranjih meja (tj. na schengenskem območju z izjemo Bolgarije, Hrvaške, Cipra in Romunije) lahko vsaka oseba s katerim koli državljanstvom prestopi katero koli notranjo mejo brez izvajanja mejnih kontrol. Kljub temu imajo nacionalni policijski organi pravico izvajati policijske preglede, tudi na obmejnem območju, skladno z določenimi pravili in omejitvami.

Države, ki so del območja brez nadzora notranjih meja, morajo odstraniti vse ovire, da zagotovijo tekoč pretok prometa na cestnih mejnih prehodih na notranjih mejah; še zlasti vse omejitve hitrosti, ki niso izključno namenjene varnosti v cestnem prometu.

Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah

Nadzor na notranjih mejah znotraj schengenskega območja se lahko za določeno obdobje izjemoma ponovno uvede, če:

se pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti: prizadete države članice lahko ponovno uvedejo nadzor na mejah za največ šest mesecev v primeru predvidljivih dogodkov (npr. pomembni športni dogodki, konference itd.) in za največ dva meseca v primeru dogodkov, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje;
schengenski ocenjevalni mehanizem* ugotovi trajne resne pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah, ki ogrožajo splošno delovanje schengenskega območja. Svet lahko v takih primerih priporoči, da ena ali več držav EU ponovno uvede nadzor na vseh ali samo na določenih delih svojih notranjih meja za največ dve leti.

Nedavne spremembe Zakonika o schengenskih mejah

Sistematične kontrole zunanjih mejah na podlagi ustreznih zbirk podatkov

Od aprila 2017 Uredba (EU) 2017/458 zahteva, da se začnejo poleg obstoječih kontrol, ki se že izvajajo pri državljanih držav zunaj EU, izvajati na zunanjih mejah schengenskega območja tudi sistematične kontrole državljanov EU/EGP (Evropske unije/Evropskega gospodarskega prostora)/Švice na podlagi ustreznih zbirk podatkov. Nova pravila so bila uvedena zaradi terorističnih napadov, ki so v zadnjih letih prizadeli različne države EU, in bi morala pomagati zlasti pri spopadanju z grožnjami, ki jih predstavljajo teroristični borci, rojeni v EU, ki odhajajo v tujino ali se od tam vračajo. Kontrole se izvajajo ob vstopu in izstopu na zunanjih mejah. Izvajajo se na podlagi zbirk podatkov, kot sta SIS in Interpolova zbirka podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah.

Sistem vstopa/izstopa

Uredba (EU) 2017/2225 spreminja Uredbo (EU) 2016/399, da bi se upoštevalo sprejetje Uredbe (EU) 2017/2226, s katero je bil vzpostavljen centraliziran sistem za evidentiranje podatkov o vstopu/izstopu (sistem vstopa/izstopa – SVI) v zvezi z državljani držav zunaj EU, ki prihajajo z namenom kratkoročnega bivanja, ko začne uredba veljati. Glavni cilj Uredbe (EU) 2017/2225 je nadomestiti žigosanje potnih listin ob vstopu in izstopu z elektronskim evidentiranjem vstopa in izstopa neposredno v SVI. Vključena je uporaba avtomatiziranih sistemov nadzora meje za osebe, ki jih je treba evidentirati v SVI. Schengenske države lahko vzpostavijo tudi nacionalne programe za poenostavitev, da bi državljanom držav zunaj EU, ki so bili predhodno varnostno preverjeni, pri vstopu omogočila izvzetje iz določenih vidikov mejne kontrole. Uredba (EU) 2017/2225 bo začela veljati šele z začetkom veljavnosti SVI.

Agencija eu-LISA, ki je odgovorna za upravljanje obsežnih informacijskih sistemov EU s področja svobode, varnosti in pravice, je že odgovorna za delovanje treh informacijskih sistemov EU, bistvenih za varovanje schengenskega območja in upravljanje mej. To so:

Eurodac (podatkovna zbirka EU s prstnimi odtisi prosilcev za azil, ki omogoča primerjavo teh prstnih odtisov),
SIS in
VIS.

Dodatna naloga agencije eu-LISA na podlagi Uredbe (EU) 2017/2226 je vzpostavitev SVI in zagotovitev njegovega dobrega upravljanja.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Ta uredba se uporablja od 12. aprila 2016. Uredba (EU) 2016/399 kodificira in nadomesti Uredbo (ES) št. 562/2006 (in poznejše spremembe).

Zakonik o schengenskih mejah, kot je bil najprej sprejet 15. marca 2006 (Uredba (ES) št. 562/2006), se uporablja od 13. oktobra 2006.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Prehod meja (Evropska komisija)
Začasna ponovna uvedba nadzora meja (Evropska komisija)
Schengen, meje in vizumi (Evropska komisija).
Sporočilo Komisije Smernice za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19
Sporočilo Komisije COVID-19 Navodila o izvajanju začasne omejitve nenujnih potovanj v Evropsko unijo, o poenostavitvi tranzitne ureditve za repatriacijo državljanov EU in o učinkih na vizumsko politiko

KLJUČNI POJMI

Schengenski ocenjevalni mehanizem: sistem, ki ga je vzpostavila Uredba (EU) št. 1053/2013 in v skladu s katerim morajo države EU in Komisija skupaj izvajati redna ocenjevanja, da se prepričajo o pravilni uporabi schengenske zakonodaje EU na področju upravljanja zunanjih ter odsotnosti mejne kontrole na notranjih schengenskih mejah, vključno z uporabo Zakonika o schengenskih mejah. Če se pri izvajanju nadzora na zunanjih mejah ugotovijo resne nepravilnosti, lahko Evropska komisija posamezni državi EU priporoči, naj sprejme posebne ukrepe. V primeru ponavljajočih se resnih pomanjkljivost se lahko kot skrajni ukrep ponovno uvede nadzor na notranjih mejah.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 2016/399 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Uredba (EU) 2017/2225 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede uporabe sistema vstopa/izstopa (UL L 327, 9.12.2017, str. 1–19).

Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20–82).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1–76).

Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27–37).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1–32).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 04.05.2020