16.6.2014

Uradni list Evropske unije

C 184/33

Tožba, vložena 14. marca 2014 – Front Polisario proti Svetu

(Zadeva T-180/14)

2014/C 184/55

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Front populaire pour la libération de la saguia-el-hamra et du rio de oro (Front Polisario) (Laâyoune) (zastopnik: G. Devers, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka predlaga Splošnemu sodišču, naj:

—	razglasi, da je njena ničnostna tožba dopustna;

—	Sklep Sveta razglasi za ničen;

—	Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka navaja dvanajst tožbenih razlogov v utemeljitev svoje tožbe zoper Sklep Sveta z dne 16. decembra 2013 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju, v imenu Evropske unije (1) .

Tožeča stranka kot predstavnik ljudstva sahraoui meni, da jo ta akt neposredno in posamično zadeva.

1.	Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, ker izpodbijana odločba ne omogoča razumevanja, kako je Svet v svoj postopek odločanja vključil dejstvo, da je Zahodna Sahara neavtonomno ozemlje, ki ga okupira Kraljevina Maroko.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela o posvetovanju, ker naj bi Svet sprejel izpodbijani sklep, ne da bi se posvetoval s tožečo stranko, pri čemer naj bi mednarodno pravo nalagalo, da se izkoriščanje naravnih virov ljudstva na neavtonomnem ozemlju opravi po posvetovanju z njegovimi predstavniki. Tožeča stranka zatrjuje, da je edini predstavnik ljudstva sahraoui.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela doslednosti, ker naj bi se z izpodbijanim sklepom omogočil začetek veljave mednarodnega sporazuma, ki naj bi se uporabljal za ozemlje Zahodne Sahare, medtem ko naj ne bi nobena država priznala suverenosti Kraljevine Maroko v Zahodni Sahari. Izpodbijani sklep naj bi krepil okupacijo Kraljevine Maroko na ozemlju sahraoui, kar naj bi bilo v nasprotju s pomočjo, ki jo Komisija poslala sahraouiskim beguncem. Izpodbijani sklep naj med drugim ne bi bil skladen z običajno reakcijo Evropske unije na kršitve obveznosti, ki izvirajo iz obveznih pravil mednarodnega prava in naj bi bil v nasprotju s cilji skupne ribolovne politike.

4.	Četrti tožbeni razlog se nanaša na neizpolnitev cilja trajnostnega razvoja.

5.	Peti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela zaupanja v pravo, ker naj bi bil izpodbijani sklep v nasprotju z zaupanjem, ki ga ima tožeča stranka zaradi ponavljajočih se izjav institucij Evropske unije o skladnosti sporazumov, sklenjenih s Kraljevino Maroko, z mednarodnim pravom.

6.	Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev sporazuma o priključitvi, sklenjenim med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, ker naj bi bil izpodbijani sklep v nasprotju s členom 2 tega pridružitvenega sporazuma, saj naj bi kršil pravico do samoodločbe.

Sedmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ker naj bi izpodbijani sklep omogočal začetek veljave protokola, s katerim naj bi Evropska unija in Kraljevina Maroko določili ribolovne kvote v vodah, ki ne spadajo pod njuno suverenost in dovolili ladjam Unije, da izkoriščajo ribolovne vire ljudstva sahraoui.

7.	Osmi tožbeni razlog se nanaša na kršitev pravice do samoodločbe, ker naj bi izpodbijani sklep utrjeval okupacijo Kraljevine Maroko v Zahodni Sahari.

Deveti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela o stalni suverenosti nad naravnimi viri in na kršitev člena 73 Listine Združenih narodov, ker naj ne bi bilo posvetovanja s tožečo stranko, kljub temu da naj bi izpodbijani sklep omogočal izkoriščanje naravnih virov, ki spadajo pod suverenost ljudstva sahraoui.

10.	Deseti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela o relativnem učinku pogodb, ker naj bi izpodbijani sklep povzročil nastanek mednarodnih obveznosti tožeče stranke brez njene privolitve.

11.	Enajsti tožbeni razlog se nanaša na kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ker naj bi se z izpodbijano odločbo dalo finančno podporo politiki Kraljevine Maroko o kolonizaciji Zahodne Sahare.

12.	Dvanajsti tožbeni razlog se nanaša na pravico do mednarodne odgovornosti, ker naj bi zaradi izpodbijanega sklepa prišlo do mednarodne odgovornosti Evropske unije.

(1) UL L 349, str. 1.