—

za Idrodinamica Spurgo Velox srl L. Quinto in P. Quinto, odvetnika,

—

za Acquedotto Pugliese SpA E. Sticchi Damiani, M. Todino in G. Martellino, odvetniki,

—

za Giovanni XXIII Soc. coop. arl C. Rella, in R. Rella, odvetnika,

—

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s C. Colelli, avvocato dello Stato,

—

za avstrijsko vlado M. Fruhmann, agent,

—

za Evropsko komisijo L. Pignataro-Nolin in A. Tokár, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 1, 2a, 2c in 2f Direktive Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, str. 14), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 (UL L 335, str. 31, v nadaljevanju: Direktiva 92/13).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med združenjem Idrodinamica Spurgo Velox srl (v nadaljevanju: Idrodinamica) in štirimi drugimi tožečimi strankami na eni strani ter naročnico Acquedotto Pugliese SpA (v nadaljevanju: Acquedotto Pugliese) na drugi strani glede pravilnosti postopka oddaje javnega naročila, ki ga je navedeni subjekt oddal začasnemu združenju podjetij pod vodstvom družbe Giovanni XXIII Soc. coop. arl (v nadaljevanju: Cooperativa Giovanni XXIII).

3

Trg dejavnosti v vodnem sektorju v postopku v glavni stvari urejajo določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/17/ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 19), ki je na splošno imenovana „sektorska direktiva“.

4

V tretji, peti in šesti uvodni izjavi Direktive 92/13 je navedeno:

„[…] dejstvo, da ni učinkovitih revizijskih postopkov ali so neustrezni, lahko podjetja odvrača od oddajanja ponudb; […] zato morajo države članice to stanje popraviti;

[…]

[…] dejstvo, da se javno naročanje na zadevnih področjih odpira konkurenci na ravni Skupnosti, terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da imajo dobavitelji ali pogodbeniki v primeru kršitev upoštevnega prava Skupnosti ali nacionalnih pravil, sprejetih za izvajanje tega prava, na voljo ustrezne revizijske postopke;

[…] nujno [je] poskrbeti za bistveno okrepitev zagotovil glede preglednosti in nediskriminacije in […] za to, da bi dosegli otipljive rezultate, [je] treba imeti na voljo možnost učinkovite in hitre revizije.“

5

Člen 1 te direktive z naslovom „Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov“ v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Ta direktiva se uporablja za javna naročila, za katera se uporablja Direktiva [2004/17]. […]

[…]

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z javnimi naročili s področja uporabe Direktive [2004/17] zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te direktive, na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile zakonodajo Skupnosti na področju javnih naročil ali nacionalne predpise o prenosu te zakonodaje.

[…]

3.   Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsem osebam, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.“

6

Člen 2(1) Direktive 92/13 določa:

„Države članice zagotovijo, da ukrepi sprejeti glede revizijskih postopkov iz člena 1, vključujejo določbe o pooblastilih:

bodisi

ali

Kadar se nadomestilo škode uveljavlja zato, ker je bila odločitev sprejeta protizakonito, lahko države članice, kadar njihov sistem notranjega prava to zahteva in predvideva organe, ki imajo v ta namen potrebna pooblastila, predvidijo, da je treba sporno odločitev najprej razveljaviti ali jo razglasiti za nezakonito.“

7

Člen 2a(2), zadnji pododstavek, te direktive določa:

„Sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremljata:

8

Člen 49 Direktive 2004/17 z naslovom „Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov“ v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Naročniki čim prej obvestijo gospodarske subjekte o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nakupovalni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvajajo dinamičnega nakupovalnega sistema; naročniki te informacije dajo v pisni obliki, če se to od njih zahteva.

2.   Na zahtevo zainteresirane stranke naročnik čim prej obvesti:

Rok za obveščanje v nobenem primeru ni daljši kakor 15 dni od prejema pisnega zahtevka.

Vendar pa se naročniki lahko odločijo, da nekaterih podatkov o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nakupovalni sistem iz odstavka 1 ne objavijo, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, ali bi škodovala zakonitim poslovnim interesom določenega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, vključno interesom gospodarskega subjekta, kateremu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko ovirala pošteno konkurenco med njimi.“

9

Zakonska uredba št. 163/2006 z dne 12. aprila 2006 (redni dodatek h GURI št. 100 z dne 2. maja 2006) določa pravila na področju javnih naročil.

10

Člen 11 te zakonske uredbe z naslovom „Faze v postopkih oddaje javnih naročil“ določa:

„1.   V postopkih oddaje javnih naročil se spoštujejo programski akti naročnikov, če je to določeno v tej uredbi ali v veljavnih določbah.

[…]

4.   V postopkih oddaje javnih naročil velja najboljša ponudba, ob upoštevanju enega od meril, ki so določena s to uredbo. Ob koncu postopka se naročilo začasno odda najboljšemu ponudniku.

5.   Po opravljenem preverjanju začasno oddanega naročila v smislu člena 12(1) naročnik dokončno odda naročilo.

[…]

8.   Dokončno naročilo začne učinkovati šele, ko se ugotovi, da so predpisani pogoji izpolnjeni.

9.   Ko odločba o dokončni oddaji začne veljati – razen v primeru morebitnega uveljavljanja pravice do varstva [upravnega pooblastila za umik, odlog ali spremembo lastnih aktov] – se v roku 60 dni podpiše pogodba o izvedbi javnega naročila ali koncesijska pogodba, razen če v razpisu ali povabilu k oddaji ponudb ni določen drugačen rok oziroma če ta ni izrecno dogovorjen s ponudnikom. […]

10.   Pogodba ne more biti sklenjena prej kot po preteku 35 dni od zadnjega sporočila o dokončni oddaji javnega naročila v smislu člena 79.

[…]“

11

Predložitveno sodišče je tako povzelo upoštevne določbe člena 79 te zakonske uredbe:

12

Člen 120 zakonske uredbe št. 104/2010 z dne 2. julija 2010 o uvedbi zakonika o upravnem postopku (redni dodatek h GURI št. 156 z dne 7. julija 2010) določa, da je treba zahtevke za revizijo zoper razpisno dokumentacijo v postopkih za oddajo javnih naročil vložiti v skrajšanem roku tridesetih dni od prejetja obvestila iz člena 79 zakonske uredbe št. 163/2006.

13

Člen 43 zakonske uredbe št. 104/2010 določa, da je odločbe, ki jih naročnik sprejme po tem, ko je kandidat vložil zahtevek za revizijo zoper odločbo o dokončni oddaji javnega naročila, mogoče izpodbijati v okviru istega postopka z vložitvijo zahtevka za revizijo, imenovanega „zahtevek za revizijo na podlagi novih okoliščin“, ki ga je treba vložiti v roku 30 dni, določenem v členu 120 te zakonske uredbe.

14

Italijanski upravni organi v skladu z ustaljeno sodno prakso menijo, da je obvestilo o oddaji iz člena 79(5) zakonske uredbe št. 163 iz leta 2006 zadosten pogoj za zagotovitev celovitega poznavanja odločbe, ki posega v položaj posameznika, in da lahko začne prekluzivni rok teči od datuma tega obvestila, pri tem pa ni pomembno, da ponudnik sploh ni ali v določenem obsegu ni seznanjen z internimi dokumenti postopka. Na podlagi tega obvestila mora zadevno podjetje nemudoma izpodbijati rezultat razpisa v roku tridesetih dni, razen če so predloženi dodatni razlogi, ki postanejo znani pozneje. Sodna praksa je prišla do enakega sklepa v primeru, da se naročnik odloči za dokončno dodelitev, katere veljavnost je pogojena s tem, da se potrdi, da izbrani ponudnik izpolnjuje splošne in posebne razpisne pogoje, ob upoštevanju, da je dodatne razloge v utemeljitev revizije mogoče navesti v roku 30 dni.

15

Družba Acquedotto Pugliese je javno podjetje, ki ga kot edini delničar v celoti nadzira Regione Puglia (dežela Apulija). Upravlja vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter izvaja storitve celostne oskrbe z vodo v deželi Apulija in v nekaterih občinah sosednjih dežel. Na podlagi priloge VI‑C k zakonski uredbi št. 163/2006 je družba Acquedotto Pugliese naročnik v sektorju proizvodnje, transporta in distribucije pitne vode, ki mora spoštovati nacionalno zakonodajo o prenosu Direktive 2004/17.

16

Družba Acquedotto Pugliese je s povabilom k oddaji ponudb, ki je bilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno 15. marca 2011, izvedla javni razpis na podlagi odprtega postopka za štiriletno oddajo javnega naročila za sterilizacijo kanalizacijskih omrežij, redno in izredno vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih omrežij ter za izgradnjo vodovodnih priključkov in odsekov v naseljih na zadevnem območju, katerega skupna vrednost v javnem razpisu je znašala 17615739,07 EUR, naročilo pa naj bi bilo oddano na podlagi najnižje cene.

17

Po javnih sejah, ki sta potekali 17. in 30. maja 2011, se je izkazalo, da je najboljšo ponudbo predložilo začasno združenje podjetij pod vodstvom družbe Cooperativa Giovanni XXIII, ki je bilo uvrščeno na prvo mesto. Začasno združenje podjetij pod vodstvom združenja Tundo srl (v nadaljevanju: Tundo) je bilo uvrščeno na drugo mesto, na tretje pa začasno združenje podjetij pod vodstvom združenja Idrodinamica. Zato je naročnik z odločbo z dne 7. junija 2011 javno naročilo dokončno oddal začasnemu združenju podjetij pod vodstvom družbe Cooperativa Giovanni XXIII. Ta odločba je bila objavljena 6. julija 2011.

18

V tej odločbi je bilo določeno tudi, da je pred sklenitvijo pogodbe dovoljeno vnaprejšnje izvajanje storitev, da dokončna oddaja naročila začne veljati šele po tem, ko se potrdi, da vse družbe v sestavi združenja, ki je izbrani ponudnik, in v sestavi združenja, ki je bilo uvrščeno na drugo mesto, izpolnjujejo splošne in posebne zahteve in da morajo biti o oddaji naročila obveščeni vsi ponudniki.

19

Pred sklenitvijo pogodbe je združenje, ki je bilo medtem 4. oktobra 2011 ustanovljeno z notarskim aktom, naročnika z dopisom z dne 28. februarja 2012 obvestilo o umiku enega od podjetij, ki so bila udeležena pri začasnem združenju, in navedlo, da bo vseeno prevzelo javno naročilo in da lahko tudi v ožji sestavi glavne družbe in dveh drugih podjetij izpolni tehnične in finančne zahteve, določene v razpisu.

20

Družba Acquedotto Pugliese je z odločbo z dne 28. marca 2012 odobrila navedeni umik. Pogodba je bila 17. aprila 2012 sklenjena z začasnim združenjem pod vodstvom družbe Cooperativa Giovanni XXIII v novi, ožji sestavi.

21

Združenje Idrodinamica z zahtevkom za revizijo, vročenim 17. maja 2012, izpodbija zadevno razpisno dokumentacijo za javno naročilo in predlaga, naj se odločba z dne 28. marca 2012 o odobritvi spremembe sestave združenja razglasi za nično, naj se pogodba z dne 17. aprila 2012 razglasi za nično in naj se odločba z dne 7. junija 2011 o dokončni oddaji javnega naročila razglasi za nično. Zatrjuje, da je postopek nezakonit, ker je po eni strani naročnik odobril spremembo sestave začasnega združenja podjetij in ker po drugi strani naročnik iz postopka ni izločil začasnega združenja podjetij pod vodstvom združenja Tundo, ki je bilo uvrščeno na drugo mesto, saj je zakoniti zastopnik enega od podjetij, ki so bila udeležena v združenju, podal lažno izjavo, da ni bil nikoli obsojen za kaznivo dejanje.

22

Predložitveno sodišče meni, da bi moral biti zahtevek združenja Idrodinamica v skladu s pravili in nacionalno sodno prakso razglašen za nedopusten, saj je bil vložen po poteku 30‑dnevnega prekluzivnega roka, ki je začel teči po izdaji obvestila o oddaji javnega naročila v postopku v glavni stvari. Vendar je Sodišče v točki 40 sodbe Uniplex (UK) (C‑406/08, EU:C:2010:45) navedlo, da namen čim hitrejše revizije v postopkih oddaje javnih naročil državam članicam ne omogoča odmika od načela učinkovitosti sodnega varstva, na podlagi katerega nacionalni način uporabe prekluzivnega roka ne more onemogočiti ali čezmerno otežiti izvajanja pravic, ki jih imajo zainteresirane osebe na podlagi prava Unije.

23

Predložitveno sodišče sprašuje, ali so zadevna nacionalna pravila združljiva s tem načelom učinkovitosti, saj elementi iz obvestila o dokončni oddaji javnega naročila vedno ne zadoščajo, da bi se neuspešni kandidati in ponudniki seznanili z dokumenti in dejstvi, ki so upoštevna za odločitev glede vložitve zahtevka za revizijo, zlasti kadar pride do morebitne kršitve postopka po formalnem sprejetju odločbe o dokončni oddaji javnega naročila.

24

Poleg tega bi bilo postopkovno pravilo, ki določa, da morajo zainteresirane osebe v prekluzivnem roku 30 dni vložiti zahtevek za revizijo zoper oddajo naročila, ne glede na možnost navajanja novih razlogov, ki so podlaga za nove očitke, ki temeljijo na poznejših aktih ali dejanjih, v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva, ker mora tožeča stranka vnaprej plačati honorarje za odvetnika in svetovalce strank ter enotno takso za stroške postopka, tako ob vložitvi vloge, s katero se začne postopek, kot tudi ob vložitvi novih razlogov.

25

Predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba upoštevne določbe prava Unije razlagati tako, da prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga določajo nacionalna pravila, teče od dneva, ko je bil vlagatelj zahtevka za revizijo dejansko seznanjen ali bi na podlagi običajne skrbnosti moral biti seznanjen z obstojem same kršitve, in ne od dneva obvestila o dokončni oddaji javnega naročila.

26

Glede na te ugotovitve je Tribunale amministrativo regionale per la Puglia prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

27

Družba Cooperativa Giovanni XXIII in italijanska vlada dvomita o dopustnosti vprašanj, ker se očitki tožeče stranke v postopku v glavni stvari nanašajo zlasti na akt naročnika o dovolitvi spremembe v sestavi združenja in ker se noben očitek ne nanaša na odločbo o dokončni oddaji javnega naročila.

28

Zato bi morebitna razglasitev ničnosti tega akta razveljavila le pogodbo, ki je bila sklenjena z združenjem ponudnikov v ožji sestavi, ne da bi to združenje izgubilo lastnost ponudnika. Zato vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, nimajo neposredne povezave s predmetom spora v glavni stvari.

29

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki jih nacionalna sodišča zastavijo v pravnem in dejanskem okviru, ki so ga pristojna opredeliti sama in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Predlog nacionalnega sodišča je mogoče zavreči samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na zastavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba Fish Legal in Shirley, C‑279/12, EU:C:2013:853, točka 30 in navedena sodna praksa).

30

V obravnavani zadevi ne gre za tak primer in pomisleki družbe Cooperativa Giovanni XXIII in italijanske vlade o dopustnosti vprašanj niso utemeljeni. Predložitveno sodišče namreč prosi za razlago upoštevnih določb Direktive 92/13 zaradi presoje dopustnosti zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo združenje Idrodinamica. Kot izhaja iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, se zahtevek za revizijo v bistvu po eni strani nanaša na razglasitev ničnosti odločbe naročnika, s katero je ta odobril spremembo sestave združenja, in po drugi strani na dejstvo, da ta subjekt iz postopka javnega naročanja ni izločil tekmeca, ki je bil uvrščen pred združenje Idrodinamica.

31

Treba je ugotoviti, da če bi bil sprejet prvi očitek združenja Idrodinamica v sporu o glavni stvari, ki se v bistvu nanaša na dejstvo, da naj bi naročnik nezakonito odobril zmanjšanje števila podjetij, ki so udeležena v začasnem združenju, bi bila lahko odločba o sklenitvi pogodbe z združenjem ponudnikov razglašena za nično. Če bi bil sprejet tudi drugi očitek, da naj bi moral naročnik izločiti začasno združenje podjetij Tundo, ki je bilo uvrščeno na drugo mesto, ker naj bi zakoniti zastopnik enega od podjetij, ki so udeležena v tem združenju, podal lažno izjavo, bi se možnosti združenja Idrodinamica za sklenitev pogodbe v postopku v glavni stvari občutno povečale. Tako je mogoče združenje Idrodinamica upravičeno šteti za osebo, „ki ima ali je imela interes za pridobitev določenega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda“, v smislu člena 1(3) Direktive 92/13.

32

Postavljeni vprašanji sta zato dopustni.

33

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali začne rok za vložitev zahtevka za revizijo zaradi razglasitve ničnosti odločbe o oddaji javnega naročila teči znova, če naročnik po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo izda odločbo, ki bi lahko vplivala na zakonitost te odločbe o oddaji javnega naročila. Prav tako sprašuje, ali lahko ponudnik v tem položaju vloži ničnostno tožbo proti odločbi o oddaji javnega naročila, ko izve za predhodne okoliščine iste odločbe o oddaji javnega naročila, ki bi lahko vplivale na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila.

34

Sprememba Direktive 92/13 z Direktivo 2007/66 in členom 49 Direktive 2004/17 je veliko prispevala k temu, da je ponudnik, ki mu javno naročilo ni dodeljeno, obveščen o izidu postopka oddaje tega naročila in o razlogih za takšno odločitev. Ponudnik lahko na podlagi člena 49(2) Direktive 2004/17 zaprosi za podrobnejše podatke.

35

Načelo pravne varnosti zahteva, da tako pridobljeni podatki ali podatki, ki bi bili lahko tako pridobljeni, po poteku roka, ki ga določa nacionalno pravo, ne morejo biti več podlaga za ponudnikovo vložitev zahtevka za revizijo.

36

Odločba o odobritvi spremembe sestave združenja v postopku v glavni stvari se, nasprotno, nanaša na dejstva, ki so nastopila po oddaji naročila in po poteku 30‑dnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga določa nacionalna ureditev. Zato niti obvestilo o oddaji javnega naročila in razlogi zanj niti odgovor naročnika na morebitno prošnjo ponudnika za podrobnejše podatke niso omogočili seznanitve s temi dejstvi.

37

V skladu s sodno prakso Sodišča je namen zagotovitve učinkovite revizije zoper kršitve upoštevnih določb glede oddaje javnih naročil mogoče doseči le, če roki za vložitev teh zahtevkov za revizijo začnejo teči, ko tožeča stranka izve ali bi morala izvedeti za morebitno kršitev teh določb [glej v tem smislu sodbo Uniplex (UK), EU:C:2010:45, točka 32 in navedena sodna praksa].

38

Poleg tega iz odločbe predložitvenega sodišča izhaja, da je bila odločba o odobritvi spremembe sestave združenja, ki bi lahko vplivala na zakonitost odločbe o oddaji javnega naročila, izdana pred sklenitvijo pogodbe med naročnikom in tem združenjem. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da bi 30‑dnevni rok za vložitev ničnostne tožbe proti odločbi o oddaji javnega naročila začel ponovno teči.

39

V zvezi s tem je treba šteti, da pomeni odločba o odobritvi spremembe sestave združenja spremembo odločbe o oddaji javnega naročila, ki se lahko šteje za vsebinsko spremembo, če se glede na posebnosti zadevnega postopka javnega naročanja nanaša na enega od elementov, ki so bistveno vplivali na sprejetje odločitve o oddaji javnega naročila. V tem primeru je treba v skladu z nacionalnim pravnim redom naložiti sprejetje vseh ukrepov, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti, po potrebi z novim postopkom dodelitve (glej po analogiji sodbo Wall, C‑91/08, EU:C:2010:182, točke 38, 39, 42 in 43).

40

Poleg tega je treba navesti, da možnost, ki je določena v členu 43 zakonske uredbe št. 104/2010 glede navajanja „novih razlogov“ v okviru začetnega zahtevka za revizijo, ki je bil pravočasno vložen proti odločbi o oddaji javnega naročila, ni vedno veljavna možnost učinkovitega sodnega varstva. V položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, bi bili ponudniki dolžni in abstracto izpodbijati odločbo o oddaji javnega naročila, ne da bi v tej fazi postopka poznali razloge za utemeljitev tega zahtevka.

41

Zato mora 30 dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo proti odločbi o oddaji javnega naročila začeti znova teči, da bi bilo mogoče preveriti zakonitost naročnikove odločbe o odobritvi spremembe sestave združenja, ki lahko vpliva na zakonitost odločbe o oddaji javnega naročila. Ta rok mora začeti teči od datuma, ko je ponudnik prejel obvestilo o odločbi o odobritvi spremembe sestave združenja ali se je z njo seznanil.

42

Glede očitka združenja Idrodinamica, ki se nanaša na neizključitev združenja, ki je bilo uvrščeno na drugo mesto, iz postopka oddaje javnega naročila zaradi lažne izjave zakonitega zastopnika ene od družb, ki sestavljajo to združenje, je treba ugotoviti, da se je domnevna nepravilnost morala zgoditi pred izdajo odločbe o oddaji javnega naročila.

43

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je ponudnik na podlagi podatkov, ki so mu bili posredovani v skladu s členom 2a Direktive 92/13 in členom 49 Direktive 2004/17 ter na podlagi podatkov, ki bi jih z običajno skrbnostjo lahko pridobil, imel možnost vložiti zahtevek za revizijo proti morebitnim kršitvam prava Unije na področju javnih naročil in da zato ni treba, da bi začel rok vložitve zahtevka za revizijo, ki ga določa nacionalna ureditev, ponovno teči.

44

Treba je navesti, da je v primeru razglasitve ničnosti odločbe o oddaji javnega naročila združenju, ki je bilo v postopku v glavni stvari uvrščeno na prvo mesto, proti novi odločbi o oddaji javnega naročila drugemu ponudniku mogoče v roku, ki ga določa nacionalna ureditev, vložiti novo ničnostno tožbo.

45

Zato je treba šteti, da lahko ponudnik v skladu z načelom pravne varnosti v primeru morebitnih nepravilnosti, do katerih pride pred izdajo odločbe o oddaji javnega naročila, vloži ničnostno tožbo le v roku, ki je v nacionalnem pravu za to posebej določen, razen če izrecna določba nacionalnega prava zagotavlja tako pravico v skladu s pravom Unije.

46

Vendar pa lahko ponudnik vloži odškodninsko tožbo v splošnem zastaralnem roku, ki ga za to določa nacionalno pravo.

47

Glede na navedeno je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člena 1(1) in (3) ter 2a(2), zadnji pododstavek, Direktive 92/13 razlagati tako, da začne rok za vložitev ničnostne tožbe proti odločbi o oddaji javnega naročila teči znova, če naročnik izda novo odločbo po izdaji te odločbe o oddaji, vendar pred podpisom pogodbe, pri čemer lahko nova odločba vpliva na zakonitost te odločbe o oddaji javnega naročila. Ta rok začne teči z obvestilom ponudnikom o poznejši odločbi ali – če tega ni – s trenutkom, ko se ponudniki z njim seznanijo.

48

Če se ponudnik po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga določa nacionalno pravo, seznani z morebitno nepravilnostjo, ki je bila storjena pred izdajo odločbe o oddaji javnega naročila, ima pravico do vložitve zahtevka za revizijo le v tem roku, razen če izrecna določba nacionalnega prava zagotavlja takšno pravico v skladu s pravom Unije.

49

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člen 1(1) in (3) ter 2a(2), zadnji pododstavek, Direktive Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007, je treba razlagati tako, da začne rok za vložitev ničnostne tožbe proti odločbi o oddaji javnega naročila teči znova, če naročnik izda novo odločbo po izdaji odločbe te o oddaji, vendar pred podpisom pogodbe, pri čemer lahko nova odločba vpliva na zakonitost te odločbe o oddaji javnega naročila. Ta rok začne teči z obvestilom ponudnikom o poznejši odločbi ali – če tega ni – s trenutkom, ko se ponudniki z njim seznanijo.

Če se ponudnik po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, ki ga določa nacionalno pravo, seznani z morebitno nepravilnostjo, ki je bila storjena pred izdajo odločbe o oddaji javnega naročila, ima pravico do vložitve zahtevka za revizijo le v tem roku, razen če izrecna določba nacionalnega prava zagotavlja takšno pravico v skladu s pravom Unije.