—

za Stoilov i Ko EOOD B. Aleksiev, odvetnik,

—

za Načalnik na Mitnica Stolična N. Jocova, D. Jordanova, J. Jordanova in S. Dimitrova ter S. Zlatkov, agenti,

—

za Evropsko komisijo B.-R. Killmann in D. Roussanov ter L. Bouyon, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature za leto 2009 iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1031/2008 z dne 19. septembra 2008 (UL L 291, str. 1, v nadaljevanju: KN), zlasti tarifnih podštevilk 5407 61 30 in 6303 92 10 te nomenklature, na razlago Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 1, v nadaljevanju: Carinski zakonik), in na razlago načela zaupanja v pravo ter načela pravnomočnosti ter členov 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Stoilov i Ko ЕООD (v nadaljevanju: Stoilov) in Načalnik na Mitnica Stolična (direktor carinske uprave v Sofiji) glede tarifne uvrstitve blaga, določenega kot „material za izdelavo platnenih navojnic“, s poreklom iz Kitajske.

3

Carinski organi lahko v skladu s členom 68 carinskega zakonika zaradi preverjanja deklaracij, ki so jih sprejeli po „običajnem“ postopku:

4

Člen 71 carinskega zakonika se glasi:

„1.   Rezultati preverjanja deklaracije služijo kot podlaga za uporabo določb o carinskem postopku, v katerega je dano blago.

2.   Če se deklaracija ne preveri, se določbe odstavka 1 uporabijo na podlagi navedb v deklaraciji.“

5

Člen 221(1) Carinskega zakonika določa: „[z]nesek dajatev se mora dolžniku takoj po vknjižbi v skladu z ustreznimi postopki sporočiti“.

6

Člen 232 v oddelku 2, naslovljenem „Roki in postopki plačila zneska dajatev“, naslova VII poglavja 3 Carinskega zakonika, določa:

„1.   Če znesek dajatev ni bil plačan v predvidenem roku:

2.   Carinski organi lahko opustijo pobiranje zamudnih obresti […]“

7

Člen 243, naslovljen „Pritožbe“, v naslovu VIII Carinskega zakonika določa:

„1.   Vsaka oseba se lahko pritoži na odločbe carinskih organov, ki se nanašajo na uporabo carinske zakonodaje in to osebo neposredno in osebno zadevajo.

[…]

2.   Pritožba se lahko vloži:

8

V prvem delu KN so navedene uvodne določbe. V tem delu je v oddelku I, ki zajema splošna pravila, v poglavju A z naslovom „Splošna pravila za razlago [KN]“ določeno:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]“

9

KN temelji na mednarodnem harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrirnih oznak blaga, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija in od katerega povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, pri čemer le sedma in osma številka označujeta pododdelka, ki sta lastna KN. KN v drugem delu, naslovljenem „Tabela carinskih dajatev“, vsebuje uvrstitev blaga v oddelke, poglavja, tarifne številke in podštevilke.

10

Oddelek XI KN je naslovljen „Tekstil in tekstilni izdelki“. Opomba 7 tega oddelka določa:

„Za „gotove“ (konfekcijske) se v tem oddelku štejejo izdelki:

[…]“

11

V poglavju 54 KN, naslovljenem „Sintetični ali umetni filamenti; trakovi in podobno iz sintetičnih ali umetnih tekstilnih materialov“, oddelka XI, je med drugimi zajeta tarifna številka 5407 „[t]kanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov, vključno tkanine, dobljene iz materiala iz tarifne številke 5404“. Ta tarifna številka med drugim zajema „druge tkanine, ki vsebujejo najmanj 85 % pobarvanih neteksturiranih filamentov iz poliestra“, ki zajema zlasti tarifno podštevilko 5407 61, ki se nanaša na „druge tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več neteksturiranih poliestrskih filamentov“. Ta tarifna podštevilka med drugim zajema pododdelek 5407 61 30 z besedilom „barvane“.

12

V podpoglavju I, naslovljenem „Drugi gotovi tekstilni izdelki“, oddelka XI poglavja 63 KN je med drugimi zajeta tarifna podštevilka 6303, ki se nanaša na „[z]avese (vključno draperije) in notranje platnene navojnice; volan[e] za zavese ali posteljo“. Ta tarifna podštevilka je razdeljena na kategoriji „Pletene ali kvačkane“ in „Druge“. Slednja kategorija med drugim zajema tarifno podštevilko 6303 92 z naslovom „Iz sintetičnih vlaken“. Tudi ta tarifna podštevilka je razdeljena na pododdelka 6303 92 10 in 6303 92 90 z naslovom „Iz netkanih tekstilij“ in „Druge“.

13

Člen 34(3) zakonika o upravnem postopku (Administrativnoprocesualen kodeks) določa, da „uprava da strankam možnost, da v roku, ki ne sme biti daljši od sedmih dni, predložijo pojasnila o zbranih dokazih ter o navedenih trditvah. Stranke lahko predložijo pisne zahteve in ugovore“.

14

Posamičen upravni akt se v skladu s členom 35 tega zakonika izda po razjasnitvi obravnavanega upoštevnega dejanskega stanja in okoliščin ter preizkusu pojasnil in ugovorov, ki jih, glede na okoliščine primera, predložijo zadevni državljani ali subjekti.

15

Uradni dokument, ki ga je uradnik pripravil v okviru svojih nalog in v obliki in na način, ki se zahtevata, je v skladu s členom 179(1) zakonika o pravdnem postopku (Graždanski procesualen kodeks, v nadaljevanju: GPK) dokaz o izjavah, navedenih v njegovi navzočnosti, ter o dejanjih, ki jih je opravil sam ali so bila opravljena v njegovi navzočnosti.

16

Pravnomočna sodba v skladu s členom 297 GPK zavezuje sodišče, ki jo je izdalo, in vsa druga sodišča ali uprave.

17

Odločba upravnega sodišča, ki je postala pravnomočna, v skladu s členom 302 GPK zavezuje civilno sodišče tako glede veljavnosti kot glede zakonitosti upravnega akta.

18

Carinski organi, če znesek dajatev ni bil plačan v določenem roku, v skladu s členom 211(1) carinskega zakona (Zakon na mitnicite, v nadaljevanju: ZM) uporabijo vse možnosti, ki jih imajo na podlagi tega zakona ter vseh drugih pravnih predpisov, da zagotovijo plačilo tega zneska, vključno s sprejetjem upravnih izvršilnih aktov.

19

Člen 211a ZM določa, da „[so] odredbe za prisilno izterjavo javnopravnih terjatev države […] posamični upravni akti, ki jih izda direktor carinskega urada, ki je teritorialno pristojen za območje, na katerem je nastal dolg, ki ni bil plačan v rokih; s temi akti se ugotovi izterljivost carinskih dolgov ter drugih javnopravnih terjatev“.

20

Družba Stoilov je s carinsko deklaracijo, vloženo 8. januarja 2009, deklarirala „material za izdelavo platnenih navojnic“ pod tarifno podštevilko 6303 92 10 KN. Izračunane in plačane so bile carinske dajatve v višini 7598,56 bolgarskih levov (v nadaljevanju: BGN) ter davek na dodano vrednost v višini 23544,53 BGN.

21

Carinski organi so za preverjanje te deklaracije 9. januarja 2009 opravili analizo vzorcev v laboratoriju, v zvezi s katero je bil sestavljen zapisnik.

22

Ti organi so ob upoštevanju analize carinskega laboratorija menili, da blaga iz navedene deklaracije ni mogoče uvrstiti v poglavje 63 KN. Iz analize naj bi izhajalo, da to blago izpolnjuje pogoje za uvrstitev v poglavje 54 KN, natančneje, pod tarifno podštevilko 5407 61 30.

23

Načalnik na Mitnica Stolična je v teh okoliščinah 27. aprila 2009 družbi Stoilov vročil odločbo, s katero je bilo blago iz carinske deklaracije z dne 8. januarja 2009 uvrščeno pod to tarifno podštevilko (v nadaljevanju: odločba o uradni obvestitvi), posledica te odločbe pa je bila tudi, da se je stopnja carinske dajatve povečala s 6,5 % na 8 %, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1487/2005 z dne 12. septembra 2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih dokončanih tkanin iz poliestrskih filamentov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 240, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1087/2007 z dne 18. septembra 2007 (UL L 246, str. 1) pa se je uporabila 74,8-odstotna dokončna protidampinška dajatev.

24

Družbi Stoilov je bil na podlagi navedene odločbe dodeljen sedemdnevni rok, da prostovoljno poravna javnopravne terjatve v višini 1211,37 BGN iz naslova carinskih dajatev, 82372,82 BGN iz naslova protidampinških dajatev in 16.716,84 BGN iz naslova davka na dodano vrednost.

25

Družba Stoilov je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo pri upravi, nato pa pri Administrativen sad Sofia-grad (upravno sodišče v Sofiji) vložila tožbo.

26

Ker družba Stoilov medtem ni plačala zneskov, navedenih v odločbi o uradni obvestitvi v predpisanem roku, je Načalnik na Mitnica Stolična izdal odločbo o prisilni izterjavi javnopravnih terjatev države št. 13 z dne 7. avgusta 2009 (v nadaljevanju: odločba o izterjavi).

27

Družba Stoilov je 11. septembra 2009 zoper to odločbo vložila upravno pritožbo in zahtevala, naj se odredi izdelava neodvisnega izvedenskega mnenja v zvezi z uvrstitvijo obdavčenega blaga. Ker družba Stoilov v roku ni prejela odgovora, je 7. oktobra 2009 neposredno pri Administrativen sad Sofia-grad vložila tožbo, ki se obravnava v postopku v glavni stvari.

28

Višji upravni organ, in sicer direktor deželne carinske uprave, je 14. oktobra 2009 zavrnil upravno pritožbo, vloženo 11. septembra 2009, in zavrnil izdelavo zahtevanega izvedenskega mnenja.

29

Administrativen sad Sofia-grad je s sodbo z dne 30. decembra 2010 potrdilo odločbo o uradni obvestitvi.

30

Družba Stoilov je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče), ki je o njej v času predložitve predložitvene odločbe še odločalo.

31

Administrativen sad Sofia-grad meni, da je blago iz postopka v glavni stvari mogoče uvrstiti v dve poglavji, in sicer v poglavji 54 in 63 KN. Za namene njunega razlikovanja je treba v smislu opombe 7 navedenega poglavja 63 razložiti pojem „gotovi izdelek“ ter pojem „tkanine“, naveden v pododdelku 5407 61 30 KN.

32

Poleg tega bi bilo treba presoditi, ali se ob upoštevanju rezultata preostalih petih carinskih deklaracij, ki jih je družba Stoilov za blago, kakršno je to v postopku v glavni stvari, vložila tako pred kot po vložitvi sporne deklaracije, ta družba lahko sklicuje na načelo varstva legitimnega pričakovanja, da bi se zadevno blago iz postopka v glavni stvari uvrstilo pod tarifno številko 6303 92 10.

33

Predložitveno sodišče je poleg tega navedlo, da sta bila v zvezi z zadnjenavedeno deklaracijo uvedena dva ločena nacionalna postopka glede istih pravnih in dejanskih okoliščin in da zato meni, da je treba na Sodišče nasloviti vprašanje, zoper kateri akt je – ob upoštevanju člena 243(1) Carinskega zakonika – mogoče vložiti pravno sredstvo.

34

Nazadnje, zaprositi je treba za razlago členov 41 in 47 Listine.

35

V teh okoliščinah je Administrativen sad Sofia-grad prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

36

Postopek, uveden s členom 267 PDEU, je v skladu z ustaljeno sodno prakso instrument sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, s katerim prvo zagotavlja drugim razlago prava Unije, ki jo potrebujejo za rešitev obravnavanega spora (glej zlasti sodbi z dne 16. julija 1992 v zadevi Meilicke, C-83/91, Recueil, str. I-4871, točka 22, in z dne 27. novembra 2012 v zadevi Pringle, C-370/12, točka 83).

37

Nacionalno sodišče, ki odloča o sporu, je v okviru tega sodelovanja v najboljšem položaju, da presodi tako o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo svojo sodbo, kot upoštevnost vprašanj, ki jih je zastavilo Sodišču (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 16. julija 1992 v zadevi Lourenço Dias, C-343/90, Recueil, str. I-4673, točka 15, in z dne 21. februarja 2006 v zadevi Ritter-Coulais, C-152/03, ZOdl., str. I-1711, točka 14).

38

To ne spreminja dejstva, da mora Sodišče, če je treba, preučiti okoliščine, v katerih mu je bilo predloženo vprašanje nacionalnega sodišča, da preveri svojo pristojnost in predvsem ugotovi, ali ima zahtevana razlaga prava Unije zvezo z dejanskim stanjem ali s predmetom spora o glavni stvari, tako da Sodišču ni treba sprejemati svetovalnih mnenj glede splošnih ali hipotetičnih vprašanj (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 16. decembra 1981 v zadevi Foglia, 244/80, Recueil, str. 3045, točki 18 in 21, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Inspire Art, C-167/01, Recueil, str. I-10155, točka 45). Če se zdi, da zastavljeno vprašanje očitno ni upoštevno za rešitev tega spora, mora Sodišče ugotoviti, da o njem ni treba odločati (glej zlasti zgoraj navedeni sodbi Lourenço Dias, točka 20, in Ritter-Coulais, točka 15 in navedena sodna praksa).

39

Toda v obravnavanem primeru iz pisnih stališč, predloženih Sodišču, in iz odgovora predložitvenega sodišča na zahtevo za pojasnila, ki jo je nanj naslovilo Sodišče, izhaja, da je Varhoven administrativen sad s sodbo z dne 5. julija 2012 razveljavilo sodbo, navedeno v točki 29 te sodbe, in za nično razglasilo odločbo o uradni obvestitvi.

40

V skladu s pojasnili, ki jih je predložitveno sodišče dalo v odgovoru na to zahtevo za pojasnila v zvezi z učinkom razglasitve ničnosti odločbe o uradni obvestitvi na spor o glavni stvari, in kot je razvidno iz besedila te sodbe, ki je bilo priloženo temu odgovoru, je Varhoven administrativen sad med drugim presodilo, da je bila tarifna uvrstitev, ki jo je uporabil Načalnik na Mitnica Stolična in potrdilo Administrativen sad Sofia-grad, glede na dokazila in izvedenska mnenja iz spisa napačna. Varhoven administrativen sad je v zvezi s tem menilo, da dokazi, ki jih je upoštevalo Administrativen sad Sofia-grad, niso bili podprti niti s predloženimi dokazi niti z ugotovitvami iz poročila sodnega izvedenca.

41

Predložitveno sodišče je v tem odgovoru navedlo tudi, da je njegova naloga zagotovitev spoštovanja postopkovnih pravil, od katerih je odvisna zakonitost odločbe o izterjavi, med katerimi je zlasti pravilo v zvezi z uradno obvestitvijo o obstoju „neplačanega dolga“ v smislu člena 211 ZM z odločbo o uradni obvestitvi.

42

Načalnik na Mitnica Stolična je na obravnavi pred Sodiščem priznal, da odločba o uradni obvestitvi, ki jo je Varhoven administrativen sad razglasilo za nično, v bolgarskem pravnem redu več ne obstaja.

43

Družba Stoilov se je poleg tega na isti obravnavi sklicevala na odločbo, s katero je bila končana izterjava javnopravnih terjatev in ki jo je 24. septembra 2012 izdal javni izvršilni organ. S to odločbo naj bi bil končan postopek prisilne izterjave, ki je bil uveden v skladu z odločbo o izterjavi. Načalnik na Mitnica Stolična je izpodbijal veljavnost te odločbe, ni pa zanikal njenega.

44

V teh okoliščinah, ne glede na to, ali je bil postopek prisilne izterjave, ki se je začel v skladu z odločbo o izterjavi, končan ali ne, iz zgornjih ugotovitev vsekakor izhaja, da predložitvenemu sodišču za rešitev spora o glavni stvari, kot je navedel generalni pravobranilec v točki 16 sklepnih predlogov, ne bo več treba izdati odločbe, v kateri bi bilo mogoče upoštevati odgovor Sodišča, ki bi ga Sodišče podalo na postavljena vprašanja, če bi nanje moralo odgovoriti.

45

Kot je namreč predložitveno sodišče navedlo v svojem odgovoru na zahtevo za pojasnila, ki jo je nanj naslovilo Sodišče, je Varhoven administrativen sad v celoti razglasilo za nično odločbo o uradni obvestitvi, obstoj te odločbe pa je – kakor je bilo že navedeno v točki 41 te sodbe – postopkovni pogoj za sprejetje odločbe o izterjavi.

46

V teh okoliščinah je treba šteti, da se obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe ne nanaša več na razlago prava Unije, ki jo predložitveno sodišče objektivno potrebuje za sprejetje svoje odločitve (glej po analogiji zlasti sodbo z dne 9. oktobra 1997 v zadevi Grado in Bashir, C-291/96, Recueil, str. I-5531, točka 16). V tem brezpredmetnem predlogu namreč ni mogoče najti elementov prava Unije, ki bi jih predložitveno sodišče lahko v skladu s tem pravom koristno uporabilo za odločitev v sporu, ki mu je bil predložen (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 16. septembra 1982 v zadevi Vlaeminck, 132/81, Recueil, str. 2953, točka 13).

47

Res je, da je predložitveno sodišče v odgovoru na zahtevo za pojasnila, ki jo je prejelo od Sodišča, v zvezi z učinkom razglasitve ničnosti odločbe o uradni obvestitvi na spor o glavni stvari menilo, da bi lahko carinski organi sprejeli nove odločbe z enako vsebino, kot jo vsebujeta odločba o uradni obvestitvi in odločba o izterjavi. Vendar pa je treba, tudi če to drži, ne glede na sodbo Varhoven administrativen sad z dne 5. julija 2012, kljub temu ugotoviti, da bi odgovor na vprašanja, postavljena v takih okoliščinah, pomenil posvetovalno mnenje o hipotetičnih vprašanjih, kar bi bilo v nasprotju z nalogo Sodišča pri sodnem sodelovanju, uvedenem s členom 267 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne 3. februarja 1983 v zadevi Robards, 149/82, Recueil, str. 171, točka 19; zgoraj navedeno sodbo Meilicke, točka 25, in sodbo z dne 21. marca 2002 v zadevi Cura Anlagen, C-451/99, Recueil, str. I-3193, točka 26).

48

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da na vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, ni treba odgovoriti.

49

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) sklenilo:

Na vprašanja, ki jih je postavilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija), ni treba odgovoriti.