·evropski zeleni dogovor s temeljno strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost ter

·gospodarstvo za ljudi

z zagotavljanjem boljših podatkov za ocenjevanje trajnostnosti sektorja, ki pokriva okolje, ljudi, regije in gospodarstvo. Kmetijska statistika je koristna tudi za druge prednostne naloge EU ali držav članic, ki vplivajo na kmetijstvo in razvoj podeželja oziroma na katere vplivata kmetijstvo in razvoj podeželja.

Politike EU morajo biti podprte z visokokakovostnimi, primerljivimi in zanesljivimi statističnimi informacijami o gospodarskih, socialnih, teritorialnih in okoljskih razmerah v EU. Evropska statistika lahko širši javnosti tudi omogoči udeležbo v demokratičnem procesu, ji ga pomaga razumeti in omogoči razpravo o trenutnem stanju in prihodnosti EU. Pri kmetijski statistiki je poudarek na zagotavljanju pravočasnih in ustreznih podatkov za potrebe skupne kmetijske politike, skupne ribiške politike ter drugih politik, povezanih z okoljem, prehransko varnostjo in dobrobitjo živali.

Kmetijska statistika zagotavlja visokokakovostne dokaze, potrebne za izvajanje in spremljanje SKP. SKP pomembno spodbuja ustvarjanje delovnih mest ter pametno, trajnostno in vključujočo rast v EU. Poleg tega, da ima politika razvoja podeželja, ki je sestavni del SKP, socialne cilje, je njen namen tudi izboljšati konkurenčnost in trajnostnost kmetijske pridelave. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je SKP predstavljala več kot 37 % celotnega proračuna EU.

Kmetijska statistika je vse bolj potrebna tudi za druge ključne politike EU, kot so evropski zeleni dogovor, okoljska politika in politika na področju podnebnih sprememb ter trgovinska, socialna in regionalna politika.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za evropsko statistiko je člen 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata ukrepe za pripravo statističnih podatkov, kadar je to potrebno, da lahko EU izpolnjuje svojo vlogo. Člen 338 določa zahteve za evropsko statistiko in navaja, da mora biti ta skladna s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti. Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 4 določa pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker predlog ne spada v izključno pristojnost EU. Evropski statistični sistem (ESS) zagotavlja infrastrukturo za statistične informacije. Sistem je zasnovan tako, da izpolnjuje potrebe več uporabnikov in podpira postopek odločanja v demokratičnih družbah. Predlog te uredbe je bil pripravljen za zaščito osnovnih dejavnosti partnerjev evropskega statističnega sistema ob hkratnem boljšem zagotavljanju in jamčenju kakovosti in primerljivosti kmetijske statistike.

Med ključnimi merili za statistične podatke sta usklajenost in primerljivost. Države članice potrebne usklajenosti in primerljivosti ne morejo doseči brez jasnega evropskega okvira, tj. zakonodaje EU, ki določa skupne statistične koncepte, oblike poročanja in zahteve glede kakovosti. Zahteva glede primerljivosti je zaradi SKP še posebno pomembna za kmetijsko statistiko.

Države članice teh ciljev ne morejo v celoti doseči same. Ukrep bi bil učinkovitejši, če bi bil sprejet na ravni EU na podlagi pravnega akta EU, ki bi zagotovil primerljivost statističnih informacij na statističnih področjih, ki bi jih predlagani akt zajemal. Zbiranje podatkov samo pa najbolje izvajajo države članice.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Zagotovil bo kakovost in primerljivost evropske kmetijske statistike, zbrane z uporabo enakih načel v vseh državah članicah. Poleg tega bo zagotovil, da bo evropska kmetijska statistika še naprej ustrezna in prilagojena tako, da bo ustrezala potrebam uporabnikov. Z uredbo bo priprava statistike stroškovno učinkovitejša, pri tem pa bodo upoštevane posebne značilnosti sistemov držav članic.

V skladu z načelom sorazmernosti je predlagana uredba omejena na najmanj, kar je potrebno za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je nujno za navedeni namen.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

Zaradi ciljev in vsebine predloga je sprememba obstoječe uredbe najprimernejši instrument.

Ključne politike EU, kot je skupna kmetijska politika, so odvisne od primerljive, usklajene in visokokakovostne kmetijske statistike na evropski ravni. To je mogoče najbolje zagotoviti z uredbami, ki se neposredno uporabljajo v državah članicah in jih ni treba najprej prenesti v nacionalno zakonodajo. Člen 14 Uredbe (EU) 2018/1091 že predvideva spremembo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V oceni evropskega statističnega sistema za kmetijstvo za strategijo za kmetijsko statistiko za leto 2020 in pozneje (SWD(2017) 96 final) je bilo ugotovljeno, da je na tem področju potreben bolj sistematičen pristop.

Iz ocene statističnega sistema za kmetijstvo je bilo razvidno, da:

·veljavna zakonodaja na področju kmetijske statistike ne izpolnjuje ustrezno novih in nastajajočih potreb po podatkih, saj takšna statistika ni vključena kot zahteva v pravne akte. Akti tudi niso dovolj prilagodljivi in celoviti, da bi se takoj odzvali na nastajajoče potrebe;

·evropski statistični sistem za kmetijstvo ni dovolj prilagodljiv in se ne odziva dovolj hitro na nastajajoče potrebe. To je deloma povezano z naravo zbiranja statističnih podatkov, pa tudi z načinom vzpostavitve uredb ter pomanjkanjem proračunskih sredstev in človeških virov;

·zbiranje podatkov ni dovolj usklajeno ali skladno. Razlog za to je, da se pojavljajo nove potrebe po podatkih, zakonodaja se je več let razvijala ločeno, opredelitve pojmov in koncepti pa se nekoliko razlikujejo glede na kmetijske površine;

·priprava statistike bi bila lahko učinkovitejša, če bi se sprejela zakonodaja, ki bi omogočala uporabo različnih virov informacij, in če bi se države članice prilagodile sodobni tehnologiji.

Kot del priprave Uredbe (EU) 2018/1091 je bilo izvedeno javno posvetovanje, katerega rezultati so podrobno navedeni v posebnem poročilu 5 .

V povezani strategiji za kmetijsko statistiko je bilo ugotovljeno, da mora biti kmetijska statistika zasnovana in delovati kot sistem, v katerem se deli ujemajo, njihov rezultat pa je pomembnejši od njihove vsote. Kmetijska statistika se mora tudi popolnoma ujemati s celotnim evropskim statističnim sistemom, kadar je mogoče, pa morajo biti podatkovni viri dopolnjeni z drugimi uporabljenimi podatkovnimi viri. Informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter druge nove tehnologije (npr. masovni podatki in na raziskavah osnovane inovacije) je treba integrirati v zbiranje podatkov, učinkovitost in uspešnost metod zbiranja podatkov je treba oceniti glede na podatkovne potrebe in merila kakovosti, obstoječe silose pa je treba odpraviti.

•Posvetovanja z deležniki

Eurostat razvija, pripravlja in izkazuje evropsko kmetijsko statistiko na podlagi tesnega, usklajenega in rednega sodelovanja v evropskem statističnem sistemu in dolgotrajnega partnerstva z nacionalnimi statističnimi uradi ter vsemi drugimi ustreznimi organi.

Na splošni ravni in v skladu s strategijo za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje so glavne skupine in posamezniki, ki jih zadeva evropska kmetijska statistika ali ki so v njej udeleženi, naslednji: pripravljavci podatkov (nacionalni statistični uradi, drugi nacionalni organi in Eurostat); dajalci podatkov (kmetje, organizacije kmetov in podjetja) ter uporabniki (javni in zasebni nosilci odločanja, zlasti druge službe Komisije, raziskovalci ter novinarji). S temi deležniki so potekala poglobljena posvetovanja o težavah, s katerimi se srečujejo, spremembah, ki si jih želijo, potrebah in prednostnih nalogah v zvezi s podatki, morebitnih političnih rešitvah, učinkih predlaganih ukrepov ter sami strategiji.

Mnenja deležnikov so bila zbrana na sestankih in seminarjih Stalnega odbora za kmetijsko statistiko (CPSA) in njegove naslednice, skupine direktorjev za kmetijsko statistiko (DGAS) (ki jo sestavljajo direktorji za področje kmetijske statistike), v kateri so pogosto predstavljena stališča služb Komisije, mednarodnih organizacij in organizacij kmetov, na zasedanjih Odbora za evropski statistični sistem (za generalne direktorje nacionalnih statističnih uradov) ter na rednih posvetovanjih in zaslišanjih (za službe Komisije).

Rezultati teh posvetovanj so se upoštevali pri zgoraj omenjeni oceni.

Poleg tega je na spletni strani Evropske komisije „Povejte svoje mnenje“ štiri tedne potekalo tudi posvetovanje o časovnem načrtu predloga.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Za pripravo Uredbe (EU) 2018/1091 je Eurostat o vsebini predloga poglobljeno razpravljal z nacionalnimi statističnimi uradi v okviru ustreznih strokovnih skupin, med drugim na ravni direktorjev.

•Ocena učinka

Odbor za regulativni nadzor je predložil pozitivno mnenje o oceni učinka strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje ( SWD(2016) 430 ), katere del je integrirana statistika na ravni kmetij 6 .

Statistična zakonodaja se nanaša predvsem na uporabnike podatkov na upravni stopnji (npr. službe Komisije, pristojne za politiko), pripravljavce podatkov (nacionalne statistične urade) in dajalce podatkov (kmete), zato so njeni neposredni gospodarski, socialni in okoljski učinki omejeni. Glavni neposredni stroški za deležnike so povezani s prilagajanjem novim statističnim in tehničnim sistemom. Srednje- do dolgoročno naj bi ukrepi za posodobitev nekoliko zmanjšali upravno breme in stroške. Večina prihrankov stroškov bi bila rezultat manjših zahtev glede zajema iz Uredbe (EU) 2018/1091. Stroške zbiranja statističnih podatkov je treba pretehtati glede na njihove družbene koristi, pa tudi glede na stroške, ki nastanejo zaradi nizkokakovostnih ali celo neobstoječih statističnih podatkov.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog je del strategije za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje, ki je pomemben program za posodobitev kmetijske statistike EU, ki ga Evropska komisija pripravlja v tesnem sodelovanju z državami članicami EU. Strategijo podpira Odbor za evropski statistični sistem in je del programa REFIT, njen cilj pa je poenostaviti in izboljšati evropski statistični sistem za kmetijstvo (EASS).

Ta predlog zajema financiranje integrirane statistike na ravni kmetij za obdobje 2021–2027 v skladu z Uredbo (EU) 2018/1091.

•Temeljne pravice

Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančne posledice predloga so časovno omejene in se nanašajo na sofinanciranje zbiranja podatkov o integrirani statistiki na ravni kmetij za obdobje 2021–2027 (zbiranje podatkov v letih 2023 in 2026).

Člen 13 Uredbe (EU) 2018/1091 določa finančni prispevek EU za izvedbo navedene uredbe. Ta predlog določa proračun v višini 40 000 000,00 EUR za obdobje 2021–2027 (od tega je 36 400 000,00 EUR namenjenih za nepovratna sredstva za nacionalne statistične urade).

Finančni prispevek EU za nepovratna sredstva iz člena 13(2) Uredbe (EU) 2018/1091 se zagotovi iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu s členom 4(2), točka (d), Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali Uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Predlagano uredbo naj bi Evropski parlament in Svet sprejela čim prej, kmalu zatem pa naj bi Komisija sprejela izvedbene ukrepe. Uredba se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah, pri čemer načrt za izvedbo ne bo potreben.

Države članice bodo morale Komisiji predložiti podatke v letih 2024 in 2027.

V skladu z Uredbo (EU) 2018/1091 bi morala Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev te uredbe.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagana sprememba se nanaša na člen 13(4), (5) in (7) ter člen 14(1) Uredbe (EU) 2018/1091 in določa najvišje zneske, ki se dodelijo vsaki državi članici, ter znesek in vir finančnih sredstev za obdobje 2021–2027.

2021/0270 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1091 v zvezi s prispevkom Unije za integrirano statistiko na ravni kmetij v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta 7 določa, da morajo države članice leta 2023 in 2026 zbrati in zagotoviti osnovne strukturne podatke (v nadaljnjem besedilu: osnovni podatki) in podatke o modulih v zvezi s kmetijskimi gospodarstvi.

(2)Za izvedbo raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev in za izpolnitev zahtev Unije glede informacij je potrebno znatno financiranje držav članic in Unije.

(3)Države članice bodo od Unije prejele najvišji finančni prispevek v višini 75 % za kritje stroškov zbiranja osnovnih podatkov in podatkov o modulih v letih 2023 in 2026, odvisno od najvišjih zneskov, opredeljenih v Uredbi (EU) 2018/1091.

(4)Uredba (EU) 2018/1091 določa finančna sredstva za celotno trajanje ustreznega večletnega finančnega okvira, vsebuje pa tudi določbo o določitvi zneska za nadaljnja zbiranja podatkov v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki zajema raziskovanja v letih 2023 in 2026.

(5)Naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je bil določen v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 8 .

(6)V skladu z Uredbo (EU) 2018/1091 bi morala znesek prispevka Unije za integrirano statistiko na ravni kmetij v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 določiti Evropski parlament in Svet na osnovi predloga Komisije po datumu začetka veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093.

(7)Predlagani znesek za obdobje 2021–2027 bi moral financirati raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev, izvedena le v letih 2023 in 2026, kar vključuje tudi stroške, povezane z upravljanjem, vzdrževanjem in razvojem podatkovnih zbirk, ki jih uporablja Komisija za obdelavo podatkov, ki jih pošljejo države članice.

(8)Poleg tega je po izstopu Združenega kraljestva iz Unije ustrezno izbrisati sklicevanje na to nekdanjo državo članico.

(9)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem, ustanovljenim s členom 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .

(10)Uredbo (EU) 2018/1091 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2018/1091 se spremeni:

(1)Člen 13 se spremeni:

(a)odstavek 4 se spremeni:

(i)uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Za združene stroške zbiranja osnovnih podatkov in podatkov o modulih leta 2023 in 2026 je finančni prispevek Unije omejen na najvišje zneske, opredeljene v nadaljevanju:“;

(ii)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) po 2 000 000 EUR za Bolgarijo, Nemčijo, Madžarsko in Portugalsko;“;

(b)odstavek 5 se črta;

(c)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Sredstva za finančni prispevek Unije za nepovratna sredstva iz odstavka 2 tega člena se zagotovijo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v skladu s točko (d) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 ali poznejše uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013.“;

(2)v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Finančna sredstva Unije za izvedbo programa zbiranj podatkov za referenčni leti 2023 in 2026, vključno z odobritvami, potrebnimi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov podatkovnih zbirk, uporabljenih na Komisiji za obdelavo podatkov, ki so jih poslale države članice v skladu s to uredbo, znašajo 40 000 000 EUR za obdobje 2021–2027, ki ga zajema večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Kazalo

1.FRAMEWORK OF THE PROPOSAL/INITIATIVE12

1.1.Title of the proposal/initiative12

1.2.Policy area(s) concerned12

1.3.The proposal/initiative relates to:12

1.4.Objective(s)12

1.4.1.General objective(s)12

1.4.2.Specific objective(s)12

1.4.3.Expected result(s) and impact13

1.4.4.Indicators of performance13

1.5.Grounds for the proposal/initiative13

1.5.1.Requirement(s) to be met in the short or long term including a detailed timeline for roll-out of the implementation of the initiative13

1.5.2.Added value of Union involvement (it may result from different factors, e.g. coordination gains, legal certainty, greater effectiveness or complementarities). For the purposes of this point 'added value of Union involvement' is the value resulting from Union intervention which is additional to the value that would have been otherwise created by Member States alone.14

1.5.3.Lessons learned from similar experiences in the past14

1.5.4.Compatibility with the Multiannual Financial Framework and possible synergies with other appropriate instruments14

1.5.5.Assessment of the different available financing options, including scope for redeployment15

1.6.Duration and financial impact of the proposal/initiative16

1.7.Management mode(s) planned16

2.MANAGEMENT MEASURES17

2.1.Monitoring and reporting rules17

2.2.Management and control system(s)17

2.2.1.Justification of the management mode(s), the funding implementation mechanism(s), the payment modalities and the control strategy proposed17

2.2.2.Information concerning the risks identified and the internal control system(s) set up to mitigate them17

2.2.3.Estimation and justification of the cost-effectiveness of the controls (ratio of "control costs ÷ value of the related funds managed"), and assessment of the expected levels of risk of error (at payment & at closure)17

2.3.Measures to prevent fraud and irregularities18

3.ESTIMATED FINANCIAL IMPACT OF THE PROPOSAL/INITIATIVE19

3.1.Heading(s) of the multiannual financial framework and expenditure budget line(s) affected19

3.2.Estimated financial impact of the proposal on appropriations20

3.2.1.Summary of estimated impact on operational appropriations20

3.2.2.Estimated output funded with operational appropriations23

3.2.3.Summary of estimated impact on administrative appropriations24

3.2.4.Compatibility with the current multiannual financial framework27

3.2.5.Third-party contributions27

3.3.Estimated impact on revenue28

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1091 v zvezi s prispevkom Unije za integrirano statistiko na ravni kmetij v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027

1.2.Zadevna področja

Priprava evropske statistike.

Kmetijstvo in razvoj podeželja.

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 10

⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Ta zakonodajni predlog določa proračun v višini 40 000 000,00 EUR za obdobje 2021–2027 (od tega je 36 400 000,00 EUR namenjenih za nepovratna sredstva za nacionalne statistične urade in druge nacionalne organe).

Statistika mora biti zanesljiva in visokokakovostna, da bi lahko oblikovalci politike, podjetja in splošna javnost sprejemali ustrezne odločitve na podlagi dokazov. Trenutni predlog obravnava dva cilja strategije za kmetijsko statistiko za leto 2020:

pripravo visokokakovostne statistike, ki uspešno in učinkovito izpolnjuje potrebe uporabnikov;

izboljšanje usklajenosti in doslednosti evropske kmetijske statistike.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št. 1

financiranje raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev, izvedenih v letu 2023, vključno s stroški, povezanimi z upravljanjem, vzdrževanjem in razvojem podatkovnih zbirk, ki jih uporablja Komisija za obdelavo podatkov, ki jih pošljejo države članice za referenčno obdobje 2023, in izboljšava interoperabilnosti med integrirano statistiko na ravni kmetij in mrežo za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN) / podatkovno mrežo za trajnostnost kmetij (FSDN)

Posebni cilj št. 2

financiranje raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev, izvedenih v letu 2026, vključno s stroški, povezanimi z upravljanjem, vzdrževanjem in razvojem podatkovnih zbirk, ki jih uporablja Komisija za obdelavo podatkov, ki jih pošljejo države članice za referenčno obdobje 2026, in izboljšava interoperabilnosti med integrirano statistiko na ravni kmetij in mrežo za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN) / podatkovno mrežo za trajnostnost kmetij (FSDN)

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Vpliv na nacionalne statistične urade in druge: Statistična zakonodaja se nanaša predvsem na uporabnike podatkov na upravni stopnji (npr. službe Komisije, pristojne za politiko), pripravljavce podatkov (nacionalne statistične urade) in dajalce podatkov (kmete), zato so njeni neposredni gospodarski, socialni in okoljski učinki omejeni. Glavni neposredni stroški za deležnike so povezani s prilagajanjem novim statističnim in tehničnim sistemom. Srednje- do dolgoročno naj bi ukrepi za posodobitev zmanjšali upravno breme in stroške.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Uredba (EU) 2018/1091 predvideva, da države članice za referenčni leti 2023 in 2026 v 12 mesecih po koncu referenčnega leta Komisiji (Eurostatu) pošljejo potrjene osnovne podatke, podatke o modulih ter poročilo o kakovosti.

Poleg tega Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev te uredbe (člen 18).

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Cilj predloga je zagotoviti dodatno finančno podporo državam članicam pri zbiranju podatkov o strukturi kmetijskih gospodarstev z določitvijo finančnih sredstev za obdobje 2021–2027.

Finančni prispevek EU za podporo zbiranju nacionalnih kmetijskih statističnih podatkov se bo v novem sistemu po pričakovanjih še najprej zagotavljal na ravni in v deležu, ki sta primerljiva s sedanjim stanjem, raven, podobno današnji, pa bi bilo treba doseči tudi za nacionalne odhodke. Ko bodo ukrepi za zmanjšanje bremena in stroškov v celoti izvedeni in se bo število kmetijskih gospodarstev (glede na ugotovljena gibanja) pričakovano zmanjšalo, se bo lahko zmanjšala potreba po zbiranju podatkov in s tem tudi proračun.

Namen Uredbe (EU) 2018/1091 je izboljšati kakovost, primerljivost in skladnost evropske kmetijske statistike, da bi lahko oblikovalci politike, podjetja in splošna javnost sprejemali ustrezne odločitve na podlagi dokazov.

Zajema kmetijsko strukturno statistiko in ima obliko glavne okvirne uredbe in izvedbenih aktov. Kot uredba se neposredno uporablja v državah članicah EU, pri čemer izvedbeni akti določajo sezname in opise spremenljivk ter metodološke zahteve. Vsaka država članica bo vključila spremenljivke in druge zahteve v svoje nacionalne podatkovne zbirke, vprašalnike itd. takoj, ko bodo akti sprejeti.

Popis kmetijskih gospodarstev za leto 2020 že poteka. Pripravlja se zbiranje podatkov za leto 2023, čemur bo sledilo zbiranje podatkov za leto 2026.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Z integrirano statistiko na ravni kmetij bodo imele EU in države članice visokokakovostno, primerljivo in skladno evropsko strukturno kmetijsko statistiko, ki pomeni sprejemljivo breme za dajalce in pripravljavce podatkov glede na njihove koristi. Oblikovanje politik na podlagi dokazov je ključno za uspešnost politik, kot je SKP, in pomembno spodbuja ustvarjanje delovnih mest ter pametno, trajnostno in vključujočo rast v EU.

Statistična zakonodaja se nanaša predvsem na uporabnike podatkov na upravni stopnji (npr. službe Komisije, pristojne za politiko), pripravljavce podatkov (nacionalne statistične urade) in dajalce podatkov (kmete), zato so njeni neposredni gospodarski, socialni in okoljski učinki omejeni. Glavni neposredni stroški za deležnike so povezani s prilagoditvijo novim statističnim, organizacijskim in tehničnim sistemom, vendar se bodo ti stroški in bremena po pričakovanjih srednje- do dolgoročno pokrili sami z zmanjšanjem bremena zbiranja podatkov ter doseganjem učinkovitosti na več področjih in različnih vrst prihrankov.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Evropska kmetijska statistika je že več desetletij temelj SKP in številnih drugih ključnih politik EU. Namen Uredbe (EU) 2018/1091 je bil odzvati se na spremembe v kmetijstvu in odpraviti glavne težave, ugotovljene pri oceni evropskega statističnega sistema za kmetijstvo (EASS). Ugotovljene so bile naslednje težave:

1. prejšnja zakonodaja o kmetijski statistiki ni ustrezno izpolnjevala novih in nastajajočih potreb po podatkih;

2. evropski statistični sistem za kmetijstvo (EASS) ni bil dovolj prilagodljiv in se ni dovolj hitro odzival na nastajajoče potrebe;

3. zbiranje podatkov ni bilo dovolj usklajeno ali skladno;

4. priprava statistike ni bila dovolj učinkovita;

5. breme zagotavljanja podatkov se je dojemalo kot veliko.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Uredba (EU) 2018/1091 je del strategije Eurostata za kmetijsko statistiko do leta 2020 in pozneje, ki jo dopolnjujeta uredba o statistiki kmetijskih vložkov in proizvodnje ter posodobljena uredba o ekonomskih računih za kmetijstvo. Vse tri uredbe bodo imele skupno področje uporabe in enako tehnično ter metodološko dokumentacijo. Skupaj bodo pokrivale vse vidike kmetijske statistike.

Pomembne skupne politike EU, kot so SKP, evropski zeleni dogovor ter strategija „od vil do vilic“ in strategija za biotsko raznovrstnost, so odvisne od primerljive, usklajene in visokokakovostne kmetijske statistike na evropski ravni ter njihove združljivosti/komplementarnosti z različnimi povezanimi viri podatkov, kot je mreža za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev. To je mogoče najbolje zagotoviti z uredbami, ki se neposredno uporabljajo v državah članicah in jih ni treba najprej prenesti v nacionalno zakonodajo.

Trenutna sprememba je predvidena v Uredbi (EU) 2018/1091 in zadeva le financiranje zbiranja podatkov za leti 2023 in 2026.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Ni relevantno

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

⌧ Časovno omejeno

–⌧ velja od 1. 1. 2022 (okvirno obdobje) do 31. 12. 2027

–⌧ finančne posledice med letoma 2022 in 2025 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2024 in 2028 za odobritve plačil

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 11

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ni relevantno

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Prejemniki nepovratnih sredstev morajo predložiti zbrane podatke in ustrezna poročila o kakovosti v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2018/1091.

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2018/1091 Komisija po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in uresničevanju ciljev Uredbe.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Ugotovljena tveganja vključujejo podstandardno kakovost podatkov in pozno predložitev podatkov.

Navedena tveganja bi se ublažila z vnaprejšnjim pošiljanjem tehnične in metodološke dokumentacije in smernic državam članicam, samodejnim preverjanjem podatkov, spremljanjem upoštevanja rokov in preverjanjem poročil o kakovosti za vsako raziskovanje.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Kontrole bodo izvajali uradniki Komisije v okviru svojih rednih nalog z namenom ocenjevanja kakovosti in primerljivosti podatkov. Pričakovana stopnja tveganja napak je nizka, saj se podatki v zvezi s kmetijsko statistiko ob dobrem sodelovanju z državami članicami zbirajo že od 50. let prejšnjega stoletja, vzpostavljeni sistemi pa so bili posodobljeni v skladu z najnovejšimi tehničnimi standardi.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Eurostat bo poleg regulativnega nadzora izvajal strategijo za boj proti goljufijam v skladu s splošno politiko Komisije za boj proti goljufijam. Pristop k obvladovanju tveganja goljufij bo tako usmerjen v odkrivanje področij tveganja goljufij in ustrezno odzivanje. Po potrebi bodo vzpostavljene skupine za mreženje in posebna orodja informacijske tehnologije za analizo morebitnih primerov goljufij.

Eurostat je razvil strategijo kontrol za spremljanje porabe držav članic za zbiranje podatkov, z ukrepi in orodji, ustreznimi za predlagano uredbo. Zmanjšanje zapletenosti, uporaba stroškovno učinkovitih postopkov spremljanja ter izvajanje predhodnih in končnih kontrol na podlagi tveganj naj bi prispevalo k zmanjševanju goljufij in njihovemu preprečevanju. Strategija vsebuje ukrepe za ozaveščanje in usposabljanje o preprečevanju goljufij.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif. 12

držav Efte 13

držav kandidatk 14

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

08.02 06 03 – Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) – Operativna tehnična pomoč

dif.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[XX YY YY YY]

DA/NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

+ 3

08.02 06 03 – Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) – Operativna tehnična pomoč

GD AGRI			Leto 2021 15	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Po letu 2027	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
08.02 06 03 16	obveznosti	(1a)		20,000			20,000				40,000
	plačila	(2a)		9,100	1,800		18,200	1,800		9,100	40,000
Proračunska vrstica	obveznosti	(1b)
	plačila	(2b)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 17
Proračunska vrstica		(3)
Odobritve za GD AGRI SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3		20,000			20,000				40,000
	plačila	= 2a + 2b + 3		9,100	1,800		18,200	1,800		9,100	40,000

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	20,000		20,000			40,000
	plačila	(5)	9,100	1,800	18,200	1,800	9,100	40,000
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
SKUPAJ odobritve iz RAZDELKA 3 večletnega finančnega okvira	obveznosti	= 4 + 6	20,000		20,000			40,000
	plačila	= 5 + 6	9,100	1,800	18,200	1,800	9,100	40,000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	obveznosti	= 4 + 6
	plačila	= 5 + 6

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
GD Eurostat
• Človeški viri		0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	5,426
• Drugi upravni odhodki		0,030	0,530	0,280	0,280	0,280	0,280	0,030	0,210
GD ESTAT SKUPAJ	odobritve	0,805	1,305	1,055	1,055	1,055	1,055	0,805	5,636

Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,805

1,305

1,055

0,805

5,636

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2021 18	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	5,426
	plačila	0,030	0,530	0,280	0,280	0,280	0,280	0,030	0,210

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
2021

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Po letu
2027

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 19

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 20 : Integrirana statistika na ravni kmetij 2023

– realizacija

Podatki

9,100

18,200

– realizacija

drugo

1,800

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

9,100

1,800

9,100

20,000

SPECIFIČNI CILJ št. 2:

Integrirana statistika na ravni kmetij 2026

– realizacija

Podatki

9,100

18,200

– realizacija

drugo

1,800

Seštevek za specifični cilj št. 2

9,100

1,800

9,100

20,000

SKUPAJ

9,100

1,800

18,200

1,800

9,100

40,000

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2021 21

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	7	7	7	7	7	7	7	7
Človeški viri	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	0,775	5,426
Drugi upravni odhodki	0,030	0,530	0,280	0,280	0,280	0,280	0,030	1,710
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,805	1,305	1,055	1,055	1,055	1,055	0,805	7,136

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 22 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,805

1,305

1,055

0,805

7,136

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		5,1	5,1	5,1	5,1	5,1	5,1	5,1
20 01 02 03 (delegacije)
01 01 01 01 (posredne raziskave)
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 23
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 xx yy zz 24	– na sedežu
	– na delegacijah
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		5,1	5,1	5,1	5,1	5,1	5,1	5,1

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Potrebe po človeških virih se bodo krile z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Med drugim je treba izvesti naslednje naloge:

– upravljanje nepovratnih sredstev v zvezi s pobudo;

– potrjevanje podatkov;

– podpora in metodološko delo;

– analiza poročil;

– izkazovanje podatkov.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–◻ se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

–◻ zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

–◻ zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–⌧ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N 25	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–⌧ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 26
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Ni relevantno

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

Ni relevantno

(1) Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (UL L 200, 7.8.2018, str. 1).

(2)

Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(3)

Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).

(4) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(5) Spletna stran Eurostata za javno posvetovanje: http://ec.europa.eu/eurostat/about/opportunities/consultations/eass; poročilo o odprtem javnem posvetovanju: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/10186/6937766/Agricultural-Statistics-Strategy-2020-Report.docx .

(6) Ocena učinka , povzetek ocene učinka , mnenje Odbora za regulativni nadzor .

(7)

Uredba (EU) 2018/1091 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o integrirani statistiki na ravni kmetij ter razveljavitvi uredb (ES) št. 1166/2008 in (EU) št. 1337/2011 (UL L 200, 7.8.2018, str. 1).

(8)

Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(9) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(10) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(11) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(12) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(13) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(14) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(15) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(16) Po uradni proračunski nomenklaturi.

(17) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(18) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(19) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(20) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(21) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(22) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(24) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(25) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(26) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.