Bruselj, 1.12.2017

COM(2017) 719 final

2017/0317(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki ga v imenu Evropske unije sprejme Skupni svet, ustanovljen s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi, zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Območje proste trgovine EU-Mehika je nastalo na podlagi sklepov Skupnega sveta, ustanovljenega v skladu s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (v nadaljnjem besedilu: globalni sporazum). To sta sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000 in št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001.

Zato se ta sklepa uporabljata za sprejemanje potrebnih prilagoditev trgovinskih določb, kadar se EU pridružijo nove države. Prilagoditve se v Tretjem dodatnem protokolu h globalnemu sporazumu ne obravnavajo.

Na podlagi členov 5, 6, 7, 10 in 47 globalnega sporazuma je Skupni svet pristojen za sprejemanje odločitev v zvezi z doseganjem ciljev Sporazuma, zlasti kar zadeva ustrezno ureditev in časovni načrt za blagovno menjavo, trgovino s storitvami in javna naročila.

Z veljavnostjo Tretjega dodatnega protokola je treba spremeniti navedena sklepa Skupnega sveta, da bo mogoče izvesti nujno potrebne prilagoditve trgovinskih določb v globalnem sporazumu. To velja zlasti za:

določbe Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000 z dne 23. marca 2000, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 3/2004 z dne 29. julija 2004 in št. 2/2008 z dne 25. julija 2008, ki se nanašajo na blagovno menjavo, potrjevanje porekla blaga in javna naročila, ter

Sklep Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 in št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008, zaradi posodobitve organov, pristojnih za finančne storitve, in ukrepov, ki niso skladni s členi 12 do 16 Sklepa št. 2/2001 in jih bo Hrvaška ohranila na podlagi člena 17(3) Sklepa.

Komisija priporoča, da Svet sprejme priloženi Sklep Sveta o stališču, ki naj ga v imenu Evropske unije sprejme Skupni svet zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je skladen z drugimi zunanjimi politikami EU in prispeva k njihovemu izvajanju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pravna podlaga za določitev stališča Evropske unije, ki naj se zastopa v odborih, ustanovljenih z globalnih sporazumom, je Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členi 91, 100(2), 207 in 211, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe.

Izbira instrumenta

Ta predlog je skladen s členom 218(9) PDEU, na podlagi katerega lahko Svet sprejema sklepe. Ciljev tega predloga ne bi mogel doseči noben drug pravni instrument.

2017/0317 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki ga v imenu Evropske unije sprejme Skupni svet, ustanovljen s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi, zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 91, 100(2), 207 in 211, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju členov 5, 6, 7, 10 in 47 Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju (v nadaljnjem besedilu: globalni sporazum),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 14. septembra 2012 1 Komisijo pooblastil, da v imenu Evropske unije ali imenu Evropske unije in njenih držav članic z Mehiko izpogaja Tretji dodatni protokol h globalnemu sporazumu zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške k Evropski uniji.

(2)Pogajanja so bila uspešno zaključena.

(3)Tretji dodatni protokol je bil podpisan […] v […], veljati pa je začel […] z učinkom od […].

(4)Ker je Hrvaška pogodbenica globalnega sporazuma, je treba prilagoditi več njegovih določb:

Sklep Skupnega sveta ES-Mehika št. 2/2000 z dne 23. marca 2000, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 3/2004 z dne 29. julija 2004 in št. 2/2008 z dne 25. julija 2008, v zvezi z blagovno menjavo, potrjevanjem porekla blaga in javnimi naročili, ter

Sklep Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 in št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008, zaradi posodobitve organov, pristojnih za finančne storitve, in ukrepov, ki niso skladni s členi 12 do 16 Sklepa št. 2/2001 in jih bo Hrvaška ohranila na podlagi člena 17(3) Sklepa.

(5)Na podlagi členov 5, 6, 7, 10 in 47 globalnega sporazuma je Skupni svet, ustanovljen s Sporazumom, pristojen za sprejemanje odločitev v zvezi z doseganjem ciljev Sporazuma, zlasti kar zadeva ustrezno ureditev in časovni načrt za blagovno menjavo, trgovino s storitvami in javna naročila –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.    Svet odobri stališča, ki jih Evropska unija sprejme v Skupnem svetu, ustanovljenem z globalnim sporazumom, o spremembah, potrebnih zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške, kot so priložena k temu sklepu (prilogi I in II).

2.    Predstavniki Unije v Skupnem svetu, ustanovljenem z globalnim sporazumom, lahko brez nadaljnjega sklepa Sveta sprejmejo manjše spremembe osnutkov sklepov.

Člen 2

Sklepi Skupnega sveta se po sprejetju objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1)    Sklep Sveta o pooblastitvi za začetek pogajanj za prilagoditev sporazumov, podpisanih ali sklenjenih med Evropsko unijo oziroma Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (dokument Sveta št. 13351/12 LIMITED).

Bruselj, 1.12.2017

COM(2017) 719 final

PRILOGI

k

predlogu sklepa Sveta

o stališču, ki ga v imenu Evropske unije sprejme Skupni svet, ustanovljen s Sporazumom o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi, zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji


PRILOGA 1

SKLEP št. 1/2017 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA

z dne XX. XXX 2017

o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000, kakor je bil spremenjen s sklepoma št. 3/2004 in št. 2/2008

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (v nadaljnjem besedilu: globalni sporazum), ki je bil podpFisan 8. decembra 1997 v Bruslju, ter zlasti členov 5 in 10, v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Po pristopu Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) k Evropski uniji 1. julija 2013 je bil v Mehiki XX. XXX 2015 podpisan Tretji dodatni protokol k Sporazumu, ki se uporablja od [X]. [Y] 2016.

(2) Zato je treba z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila k Sporazumu, prilagoditi nekatere določbe Sklepa Skupnega sveta EU-Mehika št. 2/2000 z dne 23. marca 2000, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 3/2004 z dne 29. julija 2004 in št. 2/2008 z dne 25. julija 2008, v zvezi z blagovno menjavo, potrjevanjem porekla blaga in javnimi naročili.

(3) Na podlagi členov 5, 6, 7, 10 in 47 globalnega sporazuma je Skupni svet, ustanovljen z navedenim sporazumom, pristojen za sprejemanje odločitev za namen doseganja ciljev Sporazuma, zlasti kar zadeva ustrezno ureditev in časovni načrt v zvezi z blagovno menjavo, trgovino s storitvami in javnimi naročili –

SKLENIL:

Člen 1

1. Priloga I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k temu sklepu.

2. Ta člen ne vpliva na vsebino klavzule o pregledu iz člena 10 Sklepa Skupnega sveta št. 2/2000.

Člen 2

Člena 17(4) in 18(2) ter Dodatek IV k Prilogi III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000 se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k temu sklepu.

Člen 3

1. Subjekti Hrvaške, navedeni v Prilogi III k temu sklepu, se dodajo ustreznim oddelkom dela B Priloge VI k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000.

2. Hrvaške publikacije, navedene v Prilogi IV k temu sklepu, se dodajo delu B Priloge XIII k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000.

Člen 4

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep se uporablja z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila k Sporazumu.

V Ciudadu de México, XX. XXX 2017.

Za Skupni svet

Predsednik

[X]



PRILOGA I

Časovni razpored odprave carinskih tarif Skupnosti

Oznaka KN

Opis blaga

Letna tarifna kvota

Stopnja dajatve v okviru tarifne kvote

„0803 00 19

Banane, sveže (razen rajskih smokev)

2 010 ton (*)

70 EUR/tono

(*) Letna tarifna kvota velja vsako koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Začne se uporabljati tri dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.“



PRILOGA II

Nove jezikovne različice upravnih opomb in „izjave na računu“, ki jih vsebuje Priloga III k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2000

1. Člen 17(4) Priloge III k Sklepu št. 2/2000 se spremeni:

(…)

„4. Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki se izdajo naknadno, morajo imeti enega od teh zaznamkov:

BG ‚ИЗДАДЕН ВПОСЛЕДСТВИЕ‘

ES ‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘

CS ‚VYSTAVENO DODATEČNE‘

DA ‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘

DE ‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘

ET ‚TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD‘

EL ‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘

EN ‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘

FR ‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘

HR ‚NAKNADNO IZDANO‘

IT ‚RILASCIATO A POSTERIORI‘

LV ‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘

LT ‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘

HU ‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘

MT ‚MAHRUG RETROSPETTIVAMENT‘

NL ‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘

PL ‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘

PT ‚EMITIDO A POSTERIORI‘

RO ‚EMIS A POSTERIORI‘

SK ‚VYDANÉ DODATOČNE‘

SL ‚IZDANO NAKNADNO‘

FI ‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘

SV ‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘“

2. Člen 18(2) Priloge III k Sklepu št. 2/2000 se spremeni:

„2. Dvojnik, izdan v skladu z odstavkom 1, vsebuje zaznamek z eno od naslednjih besed:

BG ‚ДУБЛИКАТ‘

ES ‚DUPLICADO‘

CS ‚DUPLIKÁT‘

DA ‚DUPLIKAT‘

DE ‚DUPLIKAT‘

ET ‚DUPLIKAAT‘

EL ‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘

EN ‚DUPLICATE‘

FR ‚DUPLICATA‘

HR ‚DUPLIKAT‘

IT ‚DUPLICATO‘

LV ‚DUBLIKĀTS‘

LT ‚DUBLIKATAS‘    

HU ‚MÁSODLAT‘

MT ‚DUPLIKAT‘

NL ‚DUPLICAAT‘

PL ‚DUPLIKAT‘

PT ‚SEGUNDA VIA‘

RO ‚DUPLICAT‘

SK ‚DUPLIKÁT‘

SL ‚DVOJNIK‘

FI ‚KAKSOISKAPPALE‘

SV ‚DUPLIKAT‘“

3. K Dodatku IV Priloge III k Sklepu št. 2/2000 se doda:

„Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br. ... ( 1 )) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi ... ( 2 ) preferencijalnog podrijetla.“

PRILOGA III

OSREDNJI VLADNI SUBJEKTI

1. K oddelku 1 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000 se dodajo naslednji osrednji vladni subjekti:

AC – Republika Hrvaška

1

Parlament Republike Hrvaške

Hrvatski Sabor

2

Predsednik Republike Hrvaške

Predsjednik Republike Hrvatske

3

Urad predsednika Republike Hrvaške

Ured predsjednika Republike Hrvatske

4

Urad predsednika Republike Hrvaške po preteku mandata

Ured predsjednika Republike Hrvatske po prestanku obnašanja dužnosti

5

Vlada Republike Hrvaške

Vlada Republike Hrvatske

6

uradi Vlade Republike Hrvaške

uredi Vlade Republike Hrvatske

7

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministarstvo gospodarstva

8

Ministrstvo za regionalni razvoj in sklade EU

Ministarstvo regionalnoga razvoja i fondova Europske unije

9

Ministrstvo za finance

Ministarstvo financija

10

Ministrstvo za obrambo

Ministarstvo obrane

11

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

Ministarstvo vanjskih i europskih poslova

12

Ministrstvo za notranje zadeve

Ministarstvo unutarnjih poslova

13

Ministrstvo za pravosodje

Ministarstvo pravosuđa

14

Ministrstvo za javno upravo

Ministarstvo uprave

15

Ministrstvo za podjetništvo in obrtništvo

Ministarstvo poduzetništva i obrta

16

Ministrstvo za delo in pokojninski sistem

Ministarstvo rada i mirovinskoga sustava

17

Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo

Ministarstvo pomorstva, prometa i infrastrukture

18

Ministrstvo za kmetijstvo

Ministarstvo poljoprivrede

19

Ministrstvo za turizem

Ministarstvo turizma

20

Ministrstvo za okolje in varstvo narave

Ministarstvo zaštite okoliša i prirode

21

Ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko ureditev

Ministarstvo graditeljstva i prostornoga uređenja

22

Ministrstvo za vojne veterane

Ministarstvo branitelja

23

Ministrstvo za socialno politiko in mladino

Ministarstvo socijalne politike i mladih

24

Ministrstvo za zdravje

Ministarstvo zdravlja

25

Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport

Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta

26

Ministrstvo za kulturo

Ministarstvo kulture

27

državne upravne organizacije

državne upravne organizacije

28

okrožni uradi državne uprave

uredi državne uprave u županijama

29

Ustavno sodišče Republike Hrvaške

Ustavni sud Republike Hrvatske

30

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške

Vrhovni sud Republike Hrvatske

31

sodišča

sudovi

32

Državni svet sodnikov

Državno sudbeno vijeće

33

državna pravobranilstva

državna odvjetništva

34

Državnotožilski svet

Državno odvjetničko vijeće

35

uradi varuha človekovih pravic

pravobraniteljstva

36

Državna komisija za nadzor postopkov javnih naročil

Državna komisija za kontrolu postupaka javne nabave

37

Hrvaška narodna banka

Hrvatska narodna banka

38

državne agencije in uradi

državne agencije i uredi

39

Državni urad za revizijo

Državni ured za reviziju“

2. K besedilu, priloženemu oddelku 2 dela B Priloge VI k Sklepu št. 2/2000, se dodajo naslednji organi in vrste organov iz prilog I, II, VII, VIII in IX k Direktivi 2004/17/ES:

(a) Priloga I

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE“:

„REPUBLIKA HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z gradnjo (zagotavljanjem) ali upravljanjem stalnih omrežij za opravljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo pitne vode ter tem omrežjem pitno vodo dobavljajo; to so na primer subjekti, ki jih ustanovijo lokalne samoupravne enote in prevzamejo funkcijo javnih dobaviteljev storitev oskrbe z vodo ali odvodnjavanja v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list št. 153/09, 63/11, 130/11, 53/13 in 14/14). “

(b) Priloga II

„PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE“:

„REPUBLIKA HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z gradnjo (zagotavljanjem) ali upravljanjem stalnih omrežij za opravljanje javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije ter tem omrežjem električno energijo dobavljajo; to so na primer subjekti, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi na podlagi licence za opravljanje energetske dejavnosti v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list št. 120/12 in 14/14). “

(c) Priloga VII

„NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA“:

„REPUBLIKA HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki se v skladu s posebnimi predpisi ukvarjajo z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij za zagotavljanje javnih storitev na področju mestnega železniškega prevoza ter prevoza z avtomatiziranimi sistemi, tramvaji, avtobusi, trolejbusi in žičnicami; to so na primer subjekti, ki navedene dejavnosti opravljajo kot javne storitve v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list št. 36/95, 70/97, 128/99, 57/00, 129/00, 59/01, 26/03, 82/04, 110/04, 178/04, 38/09, 79/09, 153/09, 49/11, 84/11, 90/11, 144/12, 94/13, 153/13 in 147/14).“

(d) Priloga VIII

„NAROČNIKI NA PODROČJU LETALIŠKIH ZMOGLJIVOSTI“:

„REPUBLIKA HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev letališč in druge terminalske opreme letalskim prevoznikom; to so na primer subjekti, ki navedene dejavnosti opravljajo na podlagi podeljene koncesije v skladu z Zakonom o letališčih (Uradni list št. 19/98 in 14/11).“

(e) Priloga IX

„NAROČNIKI NA PODROČJU POMORSKIH PRISTANIŠČ ALI PRISTANIŠČ NA CELINSKIH VODAH ALI DRUGIH TERMINALSKIH KAPACITET“:

„REPUBLIKA HRVAŠKA

Javna podjetja, ki so naročniki iz člena 6 Zakona o javnih naročilih (Uradni list št. 90/11, 83/13, 143/13 in 13/14) (Zakon o javnoj nabavi, Narodne novine, broj 90/11, 83/13, 143/13 i 13/14) in ki v skladu s posebnimi predpisi opravljajo dejavnosti, povezane z izkoriščanjem geografskega območja za zagotovitev obmorskih pristanišč, rečnih pristanišč in drugih prevoznih terminalov upravljavcem v pomorskem in rečnem prevozu; to so na primer subjekti, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi v skladu z Zakonom o pomorstvu in pristaniščih (Uradni list št. 158/03, 100/04, 141/06 in 38/09).“



PRILOGA IV

PUBLIKACIJE

Republika Hrvaška

Uradna obvestila:

Uradni list Evropske unije

– Narodne novine

– Oglasi Republike Hrvaške v zvezi z elektronskim javnim naročanjem ( https://eojn.nn.hr/Oglasnik/clanak/electronic-public-procurement-of-the-republic-of-croatia/0/81/ )“

 



PRILOGA 2

SKLEP št. 2/2017 SKUPNEGA SVETA EU-MEHIKA

z dne XX. XXX 2017

o spremembi Sklepa Skupnega sveta št. 2/2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 in št. 3/2008

SKUPNI SVET JE –

ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi (v nadaljnjem besedilu: globalni sporazum), podpisanega v Bruslju, 8. decembra 1997, in zlasti člena 6 v povezavi s členom 47 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Po pristopu Republike Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) k Evropski uniji 1. julija 2013 je bil v Mehiki XX. XXX 2017 podpisan Tretji dodatni protokol k Sporazumu, ki se uporablja od [X]. [Y] 2017.

(2) Zato je treba z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila k Sporazumu, prilagoditi Prilogo I in Prilogo II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 in št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008, zaradi vključitve organov, pristojnih za finančne storitve na Hrvaškem, in ukrepov, ki niso skladni s členi 12 do 16 Sklepa št. 2/2001 in jih bo Hrvaška ohranila, dokler se uporablja člen 17(3) navedenega sklepa.

(3) Ta prilagoditev med drugim omogoča posodobitev seznama organov, pristojnih za finančne storitve, določenih v Prilogi II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 in št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008.

(4) Na podlagi členov 5, 6, 7, 10 in 47 globalnega sporazuma je Skupni svet, ustanovljen z navedenim sporazumom, pristojen za sprejemanje odločitev za namen doseganja ciljev Sporazuma, zlasti kar zadeva ustrezno ureditev in časovni načrt v zvezi z blagovno menjavo, trgovino s storitvami in javnimi naročili –

SKLENIL:

Člen 1

Del A Priloge I k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 in št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008, se nadomesti z besedilom iz Priloge I k temu sklepu.

Člen 2

Dela A in B Priloge II k Sklepu Skupnega sveta št. 2/2001 z dne 27. februarja 2001, kakor je bil spremenjen s sklepoma Skupnega sveta št. 4/2004 z dne 18. maja 2005 in št. 3/2008 z dne 15. decembra 2008, se nadomestita z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.

Člen 3

1.Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2.Ta sklep se uporablja z učinkom od datuma, ko je Hrvaška pristopila k Sporazumu.

V Ciudadu de México, XX. XXX 2017.

Za Skupni svet

Predsednik

„PRILOGA I

DEL A

SKUPNOST IN NJENE DRŽAVE ČLANICE

1. Uporaba poglavja III za Skupnost in njene države članice je predmet omejitev dostopa na trg in nacionalne obravnave, ki jih Evropski skupnosti in njune države članice navajajo v oddelkih ‚vsi sektorji‘ v svojih časovnih razporedih GATS, ter omejitev, povezanih s podsektorji, navedenimi spodaj.

2. Za označevanje držav članic se uporabljajo naslednje kratice:

AT    Avstrija

BE    Belgija

BG    Bolgarija

CY    Ciper

CZ    Češka

DE    Nemčija

DK    Danska

ES    Španija

EE    Estonija

FI    Finska

FR    Francija

EL    Grčija

HR    Hrvaška

HU    Madžarska

IE    Irska

IT    Italija

LV    Latvija

LT    Litva

LU    Luksemburg

MT    Malta

NL    Nizozemska

PL    Poljska

PT    Portugalska

RO    Romunija

SK    Slovaška

SI    Slovenija

SE    Švedska

UK    Združeno kraljestvo

3. Obveze dostopa na trg v zvezi z načinoma (1) in (2) se uporabljajo samo za:

– transakcije, navedene v odstavkih B.3. in B.4. oddelka o dostopu na trg ‚Dogovora o obvezah pri finančnih storitvah‘, za vse države članice;

– spodaj navedene transakcije v zvezi z opredelitvami člena 11 za vse zadevne države članice:

BG: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP – pomorsko, letalsko in drugo prevozno – zavarovanje) v načinih (1) in (2);

CY: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP – pomorsko, letalsko in drugo prevozno – zavarovanje) v načinu (2), B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji) v načinu (1);

EE: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinih (1) in (2), B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva) v načinu (1);

LV: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinu (2), B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev) v načinu (1);

LT: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje), preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) in preostali del A.3. (posredovanje ne-PLP zavarovanja) v načinu (2), B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva) v načinu (1);

MT: A.1.(a) (življenjsko zavarovanje) in preostali del A.1.(b) (neživljenjsko ne-PLP zavarovanje) v načinu (2), B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil) v načinu (1);

RO: B.1. (sprejemanje depozitov), B.2. (vse vrste posojil), B.4. (opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja), B.5. (garancije in obveze) in B.8. (denarno posredništvo) v načinu (1);

SI: B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva) v načinu (1).

4. Za razliko od tujih hčerinskih družb za podružnice, ki jih mehiška finančna ustanova ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, ki takim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Skupnosti. Zato take podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici. Države članice lahko omejitve, navedene na tem seznamu, uporabijo samo v zvezi z neposredno ustanovitvijo tržne prisotnosti mehiške podružnice ali z zagotavljanjem čezmejnih storitev iz Mehike; posledično država članica ne sme uporabljati teh omejitev, vključno s tistimi v zvezi z ustanavljanjem, za mehiške hčerinske družbe, ustanovljene v drugi državi članici Skupnosti, razen če se te omejitve lahko uporabljajo tudi za družbe ali državljane drugih držav članic v skladu z zakonodajo Skupnosti.

5. BG: Pripustitev novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojena z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU-Mehika.

6. BG: Zavarovalniške ali bančne dejavnosti ter trgovanje z vrednostnimi papirji in s tem povezane dejavnosti morajo družbe, ki imajo dovoljenje za zagotavljanje takih storitev, izvajati ločeno.

7. BG: Kot splošno pravilo morajo finančne ustanove, ki se registrirajo v Republiki Bolgariji, na nediskriminatoren način sprejeti pravno obliko delniške družbe.

8. CY: Naslednji splošni pogoji in kvalifikacije se uporabljajo tudi v primerih, kjer razpored ne navaja omejitev ali pogojev:

(i)    Upoštevanje nacionalnih varnostnih ciljev in ciljev javne politike.

(ii)    Ta razpored se v ničemer ne nanaša na storitve, ki se zagotavljajo pri opravljanju vladnih funkcij. Prav tako ne vpliva na ukrepe, ki se nanašajo na trgovino z blagom in lahko predstavljajo vložke v storitev, navedeno v razporedu, ali v druge storitve. Poleg tega še naprej veljajo omejitve dostopa na trg ali nacionalna obravnava glede storitev, ki lahko pomenijo vložek v storitve s seznama ali se uporabijo za njihovo zagotavljanje.

9. CY: Zakoni in predpisi na tem seznamu se ne smejo razlagati kot izčrpni sklici na vse zakone in predpise, ki veljajo za finančni sektor. Prenos informacij, ki vsebujejo osebne podatke, bančne skrivnosti ali kakršne koli poslovne skrivnosti, na primer ni dovoljen. Tak prenos ureja domača zakonodaja o zaščiti zaupnosti informacij o strankah bank. Nediskriminatorni kvalitativni ukrepi, ki se nanašajo na tehnične standarde, vidike zdravja in varstva okolja, izdajo dovoljenj, skrbno presojo, zahteve po strokovnih kvalifikacijah in sposobnosti, niso bili navedeni kot pogoji ali omejitve dostopa na trg in nacionalne obravnave.

10. CY: Neregulirane finančne storitve in izdelki ter sprejem novih finančnih storitev ali izdelkov na trg so lahko pogojeni z obstojem ali vzpostavitvijo regulativnega okvira, katerega namen je doseči cilje iz člena 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU-Mehika.

11. CY: Zaradi deviznega nadzora velja na Cipru:

– rezidentom ni dovoljen nakup bančnih storitev, ki bi vključevale prenos sredstev v tujino, ko so fizično v tujini;

– za posojila nerezidentom/tujcem ali podjetjem, ki jih upravljajo tujci, je potrebno dovoljenje centralne banke;

– dovoljenje centralne banke je prav tako potrebno, če želijo nerezidenti pridobiti vrednostne papirje;

– s tujimi valutami lahko poslujejo le banke, ki jim je centralna banka podelila status ‚pooblaščenega trgovca‘.

12. CZ: Pripustitev novih finančnih storitev in instrumentov na trg je lahko pogojena z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU-Mehika.

13. CZ: Kot splošno pravilo morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Češkem, na nediskriminatoren način sprejeti posebno pravno obliko.

14. CZ: Obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila zagotavlja izključni izvajalec. Ko se umakne pravica do monopola za obvezno odgovornost voznika motornega vozila, je ta storitev na nediskriminatorni osnovi na voljo ustaljenim češkim ponudnikom storitev. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvajajo le licencirani ponudniki v češki lasti.

15. EE: Obvezne storitve socialnega varstva niso komitirane.

16. HR: Zavarovalne in bančne storitve morajo opravljati pravno ločena podjetja. Poleg tega lahko banke za razliko od zavarovalnic neposredno sodelujejo pri dejavnostih, povezanih s trgovanjem z vrednostnimi papirji.

17. HU: Pripustitev novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojena z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU-Mehika.

18. HU: Prenos informacij, ki vsebujejo osebne podatke, bančne zaupne podatke, zaupne podatke o vrednostnih papirjih in/ali poslovne skrivnosti, ni dovoljen.

19. HU: Kot splošno pravilo morajo finančne ustanove, ki so registrirane na Madžarskem, na nediskriminatorni način sprejeti posebno pravno obliko.

20. HU: Zavarovalne in bančne storitve, storitve upravljanja z vrednostnimi papirji in kolektivnimi naložbami morajo opravljati pravno ločeni in neodvisno kapitalizirani ponudniki finančnih storitev.

21. MT: V zvezi z obvezami iz načina (3) lahko na podlagi zakonov, ki urejajo devizni nadzor, nerezidenti, ki želijo izvajati storitve prek v Malti registriranega podjetja, to storijo s predhodnim dovoljenjem centralne banke Malte. Za podjetja, ki sodelujejo z nerezidenčnimi pravnimi ali fizičnimi osebami, znaša minimalni delniški kapital vsaj 10 000 MTL (malteških lir), od katerih mora biti vplačanih 50 %. Odstotni delež nerezidentov mora biti plačan s sredstvi iz tujine. Podjetja, v katerih so udeležene nerezidenčne osebe, morajo zaprositi za dovoljenje Ministrstva za finance, s katerim lahko v skladu z ustrezno zakonodajo pridobijo prostore.

22. MT: V zvezi z obvezami iz načina (4) še naprej veljajo zahteve malteških zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na vstop, bivanje, pridobitev nepremičnin, delo in ukrepe socialne varnosti, vključno s predpisi o času bivanja, najnižji plači, kakor tudi kolektivnimi pogodbami o plačah. Za izdajo dovoljenj za vstop, delo in bivanje je odgovorna vlada Malte.

23. MT: Za obveze iz načinov (1) in (2) lahko rezidenti na podlagi zakonodaje, ki ureja devizni nadzor, v tujino letno prenesejo portfeljsko naložbo do 5 000 MTL. Za zneske, ki presegajo 5 000 MLT, je potrebno dovoljenje deviznega nadzora.

24. MT: Rezidenti lahko najamejo čezmorska posojila brez dovoljenja deviznega nadzora, če se posojilo najema za obdobje več kot tri leta. Taka posojila pa se morajo registrirati pri centralni banki.

25. PL: Na Poljskem se pripravljajo previdnostni ukrepi v finančnem sektorju. Morda bodo zahtevali spremembo trenutno obstoječih pravil in pripravo novih zakonov.

26. RO: Za ustanovitev in dejavnost zavarovalnic in pozavarovalnic je potrebno dovoljenje organa za nadzor zavarovalnih in pozavarovalnih dejavnosti. Za ustanovitev in dejavnost bančnih družb je potrebno dovoljenje Narodne banke Romunije. Za ustanovitev in dejavnost subjektov, povezanih s trgom vrednostnih papirjev (fizičnih ali pravnih oseb, odvisno od primera), je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje. Po vzpostavitvi tržne prisotnosti morajo finančne ustanove svoje transakcije z rezidenti izvajati samo v nacionalni valuti Romunije.

27. SK: Pripustitev novih finančnih storitev in instrumentov na trg je lahko pogojena z obstojem in skladnostjo z domačim regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU-Mehika.

28. SK: Izključni izvajalci nudijo naslednje zavarovalne storitve: obvezno zavarovanje odgovornosti voznika motornega vozila, obvezno zavarovanje za letalski prevoz, zavarovanje odgovornosti delodajalca za poškodbe ali poklicne bolezni mora izvajati slovaška zavarovalnica. Osnovno zdravstveno zavarovanje izvajajo slovaške družbe za zdravstveno zavarovanje, ki imajo dovoljenje slovaškega ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom št. 273/1994 Z. z. Sheme skladov pokojninskega zavarovanja in zdravstveno zavarovanje izvaja družba za socialno zavarovanje.

29. SI: Pripustitev novih finančnih storitev ali izdelkov na trg je lahko pogojena z obstojem in skladnostjo z regulativnim okvirom, katerega namen je doseči cilje, navedene v členu 19 Sklepa št. 2/2001 Skupnega sveta EU-Mehika.

30. SI: Kot splošno pravilo morajo finančne ustanove, registrirane v Republiki Sloveniji, na nediskriminatoren način sprejeti posebno pravno obliko.

31. SI: Zavarovalniške in bančne dejavnosti morajo opravljati pravno ločeni izvajalci finančnih storitev.

32. SI: Investicijske storitve lahko izvajajo samo banke in investicijska podjetja.





A. Zavarovanje in z njim povezane storitve

1) Čezmejno zagotavljanje storitev

AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana.

AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji.

AT: Za zavarovalne pogodbe (razen za pogodbe o pozavarovanju in retrocesiji), ki jih sklene hčerinska družba, ki nima sedeža v Skupnosti, ali podružnica, ki nima sedeža v Avstriji, se plača višji davek na zavarovalne premije. Odobri se lahko izvzetje od višjega davka.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje). Brez obvez, razen za storitve, ki jih tuji izvajalci na ozemlju Republike Bolgarije zagotavljajo tujcem. Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne odškodninske sisteme ter sisteme obveznega zavarovanja. Brez obvez za nacionalno obravnavo.

BG: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija). Brez obvez za storitve retrocesije.

BG: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CY: Tuji zavarovatelji, ki imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika (na podlagi meril varnega poslovanja) lahko izvajajo storitve pozavarovanja in retrocesije za zavarovalnice, ki so registrirane in licencirane na Cipru.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji iz zakona o zavarovalništvu.

Ponudniki zavarovalnih storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje

za opravljanje takih storitev, vključno s pozavarovanjem, in

za sklepanje posredniških pogodb s posredniki, katerih namen je sklepanje zavarovalnih pogodb med ponudnikom zavarovalnih storitev in tretjimi stranmi.

Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem.

DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti.

DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji.

DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko v Nemčiji sklepa zavarovalne pogodbe za mednarodni prevoz samo prek te podružnice.

FI: Zavarovalne storitve iz pododstavka 3(a) Dogovora, lahko nudijo samo zavarovatelji z glavnim sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru ali s podružnico na Finskem.

FI: Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je pogoj stalni kraj poslovanja v Evropskem gospodarskem prostoru.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti.

HR: Podsektor A.1. (a) (neposredno zavarovanje, a) življenjsko zavarovanje): Brez obvez, razen za zagotavljanje življenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem.

HR: Podsektor A.1. (b) (neposredno zavarovanje, b) neživljenjsko zavarovanje): Brez obvez, razen za zagotavljanje neživljenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, razen avtomobilske odgovornosti; Brez obvez za pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje.

HU: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Storitve so na voljo le podjetnikom, ki se ukvarjajo z mednarodno poslovno dejavnostjo, določeno v pravnih predpisih o deviznem poslovanju. Zavarujejo se lahko samo zavarovalniški dogodki v tujini.

IT: Brez obvez za poklic aktuarja.

IT: Zavarovanje tveganj v zvezi z izvozom CIF s strani rezidentov v Italiji lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Skupnosti.

IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

LV: Brez obvez za pododstavek B.3(a) Dogovora.

MT: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini.

RO: Brez obvez za pododstavka B.3(a) in (c) Dogovora. Za podsektor A.2 (pozavarovanje in retrocesija): Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno.

PT: Zavarovanje v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzemajo samo družbe s sedežem v ES; samo osebe ali družbe s sedežem v ES lahko delujejo kot posredniki za take zavarovalne posle na Portugalskem.

SK: Tržna prisotnost je potrebna za zagotavljanje storitev

življenjskega zavarovanja oseb s stalnim prebivališčem na Slovaškem;

zavarovanja lastnine na ozemlju Slovaške;

zavarovanja odgovornosti za izgubo premoženja ali materialno škodo, ki jo povzročijo dejavnosti fizične in pravne osebe na ozemlju Slovaške;

zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost.

SI: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Republiki Sloveniji.

SI: Podsektorji A.2., A.3. in A.4. (pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalne storitve) Brez obvez.

SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju.

2) Potrošnja v tujini

AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki ni ustanovljena v Skupnosti, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana.

AT: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Avstriji.

AT: Za zavarovalne pogodbe (razen za pogodbe o pozavarovanju in retrocesiji), ki jih sklene hčerinska družba, ki nima sedeža v Skupnosti, ali podružnica, ki nima sedeža v Avstriji, se plača višji davek na zavarovalne premije. Odobri se lahko izvzetje od višjega davka.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje) Bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki izvajajo poslovne dejavnosti na ozemlju Republike Bolgarije, lahko sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za izvajanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo iz zavarovanja, ki izhaja iz teh pogodb, se izplača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne odškodninske sisteme ter sisteme obveznega zavarovanja.

BG: Podsektorji A.2., A.3. in A.4. (pozavarovanje in retrocesija, posredovanje zavarovanja ter pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

spodaj navedene zavarovalne storitve niso na voljo v tujini:

življenjsko zavarovanje oseb s stalnim prebivališčem na Češkem,

zavarovanje lastnine na ozemlju Češke,

zavarovanje odgovornosti za izgube premoženja ali materialne škode, ki jo povzročijo dejavnosti fizične in pravne osebe na ozemlju Češke.

DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Skupnosti.

DK: Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba, ustanovljena v Skupnosti, ali podružnica, ustanovljena v Nemčiji.

DE: Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko v Nemčiji sklepa zavarovalne pogodbe za mednarodni prevoz samo prek te podružnice.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti.

HR: Podsektor A.1. (a) (neposredno zavarovanje, a) življenjsko zavarovanje): Brez obvez razen za možnost pridobitve življenjskega zavarovanja za tuje osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem.

HR: Podsektor A.1. (b) (neposredno zavarovanje, b) neživljenjsko zavarovanje):

Brez obvez, razen za:    

   (i) možnost pridobitve neživljenjskega zavarovanja, razen avtomobilske odgovornosti, za tuje osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem;
(ii)
– zavarovanje za osebna ali premoženjska tveganja, ki v Republiki Hrvaški ni na voljo;
– podjetja, ki v tujini kupujejo zavarovanja v zvezi z investicijskimi deli v tujini, ki vključujejo opremo za navedena dela;
– za zavarovanje vračanja tujih posojil (posojilno zavarovanje);
– zavarovanje za fizične osebe in premoženjsko zavarovanje za podjetja v polni lasti in skupna podjetja, ki svojo gospodarsko dejavnost opravljajo v tuji državi, če to zahtevajo predpisi v navedeni državi ali če se zavarovanje zahteva za registracijo podjetja;
– ladje, ki se gradijo ali popravljajo, če je tako določeno v pogodbi s tujo stranko (kupcem).

HU: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Storitve so na voljo le podjetnikom, ki se ukvarjajo z mednarodno poslovno dejavnostjo, določeno v pravnih predpisih o deviznem poslovanju. Zavarujejo se lahko samo zavarovalniški dogodki v tujini.

IT: Zavarovanje tveganj v zvezi z izvozom CIF s strani rezidentov v Italiji lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Skupnosti.

IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki se nahajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice, ustanovljene v Skupnosti. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

MT: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

PL: Brez obvez, razen za pozavarovanje, retrocesijo in zavarovanje blaga v mednarodni trgovini.

PT: Zavarovanje v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzemajo samo družbe s sedežem v ES; samo osebe ali družbe s sedežem v ES lahko delujejo kot posredniki za take zavarovalne posle na Portugalskem.

RO: Brez obvez za pododstavka B.3(a) in (c) Dogovora. Za podsektor A.2 (pozavarovanje in retrocesija): Cediranje v pozavarovanju na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno.

SK: Nakup zavarovalnih storitev, zajetih v načinu (1), razen zgoraj omenjenega zavarovanja v zračnem in pomorskem prometu, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, v tujini ni mogoč.

SI: Pomorsko, letalsko in transportno zavarovanje: Zavarovalniške dejavnosti, ki jih izvajajo vzajemne zavarovalniške institucije, so omejene na podjetja, ustanovljena v Republiki Sloveniji.

SI: Pozavarovalnice v Republiki Sloveniji imajo prednost pri zbiranju zavarovalnih premij. Življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje (razen pomorskega, letalskega in transportnega zavarovanja): Brez obvez. (Jih ni po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah).

3) Poslovna prisotnost

AT: Dovoljenje za podružnice tujih zavarovalnic se zavrne, če zavarovatelj v matični državi nima pravne oblike, ki je ustrezna ali primerljiva z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem.

BE: vsaka javna ponudba za pridobitev belgijskih vrednostnih papirjev s strani ali v imenu osebe, družbe ali ustanove izven pristojnosti ene od držav članic Evropske skupnosti se predloži v odobritev ministru za finance.

BG: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne odškodninske sisteme ter sisteme obveznega zavarovanja.

Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega zavarovanja in storitev neživljenjskega zavarovanja. Tujci lahko zagotavljajo zavarovalne storitve samo s sodelovanjem v bolgarskih zavarovalnicah brez omejitev kapitalske udeležbe in neposredno prek podružnice z registriranim sedežem v Republiki Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor. Tuj zavarovatelj mora za ustanovitev podružnice v Bolgariji, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, v matični državi za opravljanje istih razredov zavarovanja imeti dovoljenje vsaj 5 let. Podružnice tujih zavarovalnic morajo ustrezati naslednjim zahtevam: zahtevam posebnega jamstva in depozita, ločene kapitalizacije in lokalizacije sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve, v Republiki Bolgariji.

Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice.

Zavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi zavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor.

Tuji izvajalci storitev ne morejo sklepati zavarovalnih pogodb z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov.

BG: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija):

Ponudniki zavarovalnih storitev ne morejo hkrati zagotavljati storitev življenjskega in neživljenjskega pozavarovanja.

Tujci lahko zavarovalne storitve zagotavljajo samo z udeležbo v bolgarskih zavarovalnicah brez omejitev kapitalske udeležbe. Tuje pozavarovalnice lahko storitve pozavarovanja zagotavljajo neposredno podružnice z registriranim sedežem v Bolgariji. Za ustanovitev podružnic tujih zavarovalnic je potrebno dovoljenje komisije za finančni nadzor.

Pozavarovalna sredstva, pridobljena na podlagi pozavarovalnih pogodb in iz lastnega kapitala, se morajo naložiti v Bolgariji in se lahko prenesejo v tujino le na podlagi dovoljenja komisije za finančni nadzor.

Tuji izvajalci storitev ne morejo sklepati pozavarovalnih pogodb z lokalnimi fizičnimi in pravnimi osebami prek posrednikov.

Brez obvez za storitve retrocesije.

BG: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve):

Posredniške dejavnosti lahko izvajajo le trgovske družbe, ki so registrirane v Bolgariji v skladu s trgovinskim pravom in imajo dovoljenje komisije za finančni nadzor.

Pomožne zavarovalne storitve morajo biti povezane z zavarovanjem.

Brez obvez za aktuarske storitve.

CY: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Nobeden od zavarovateljev ne more delovati v Republiki Ciper ali iz Republike Ciper, razen če ima dovoljenje, ki ga na podlagi prava o zavarovalnicah izda glavni zavarovalniški nadzornik.

Tuje zavarovalnice lahko na Cipru delujejo z ustanovitvijo podružnice ali agencije. Da lahko tuj zavarovatelj ustanovi podružnico ali agencijo, mora imeti predhodno dovoljenje za delovanje v matični državi.

Za sodelovanje nerezidentov z zavarovalnicami, registriranimi na Cipru, je potrebno predhodno dovoljenje centralne banke. Obseg tuje udeležbe se določi na podlagi posameznega primera v skladu z gospodarskimi potrebami.

CY: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija):

Na Cipru družbe ne morejo delovati kot pozavarovatelji, razen če imajo dovoljenje glavnega zavarovalniškega nadzornika.

Nerezidenti lahko v pozavarovalnice investirajo le s predhodnim dovoljenjem centralne banke. Delež tujega sodelovanja v kapitalu lokalnih pozavarovalnic se določi za vsak primer posebej. Zaenkrat ni lokalnih pozavarovalnic.

CY: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Tuji ponudniki finančnih storitev lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Češkem v obliki delniške družbe ali pa storitve izvajajo prek podružnic z registriranim sedežem na Češkem, v skladu s pogoji iz zakona o zavarovalništvu.

Ponudniki zavarovalnih storitev morajo biti prisotni na trgu in imeti dovoljenje

za opravljanje storitev, skupaj s pozavarovanjem, ter

za sklepanje posredniških pogodb s posredniki, katerih namen je sklepanje zavarovalnih pogodb med ponudnikom zavarovanja in tretjimi stranmi.

Posrednik potrebuje dovoljenje, če namerava izvajati posredniške dejavnosti za podružnico, ki ima registriran sedež na Češkem.

ES: Za ustanovitev podružnice ali agencije za zagotavljanje nekaterih razredov zavarovanja v Španiji mora imeti tuj zavarovatelj najmanj 5 let dovoljenje za poslovanje z istimi vrstami zavarovanja v svoji matični državi.

ES, EL: Pravica do ustanavljanja ne vključuje ustanavljanja predstavništev ali druge stalne navzočnosti zavarovalnic, razen če so taka podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali glavni sedeži.

EE: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje): Jih ni, razen da lahko upravni organ zavarovalniške delniške družbe z udeležbo tujega kapitala vključuje državljane tujih držav skladno z deležem tuje udeležbe, vendar ne več kot polovico članov upravne skupine; vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisnega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

FI: Glavni direktor, vsaj en revizor in najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalnice ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje prizna izjemo.

FI: Tuj zavarovatelj ne more dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za izvajanje zakonskega socialnega zavarovanja (zakonsko pokojninsko zavarovanje, zakonsko nezgodno zavarovanje).

FI: Generalni agent tuje zavarovalnice ima prebivališče na Finskem, razen če ima družba svoj glavni sedež v Evropskem gospodarskem prostoru.

FR: Za ustanovitev podružnic se zahteva posebno dovoljenje za predstavnika podružnice.

HU: Namenjeno za neposredno širjenje poslovne mreže v okviru GATS in ob upoštevanju navedenih pogojev.

HU: Vsaj dva člana vodstva finančne ustanove morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti vsaj eno leto stalno prebivališče na Madžarskem.

IE: Pravica do ustanavljanja ne pokriva ustanavljanja predstavniških podjetij.

IT: Dostop do poklica aktuarja je omejen samo na fizične osebe. Poklicna združenja (neregistrirana), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena.

IT: Dovoljenje za ustanovitev podružnice je v končni fazi pogojeno z oceno nadzornih organov.

LV: Podsektorja A.1. in A.2. (neposredno zavarovanje ter pozavarovanje in retrocesija) Kot splošno pravilo morajo tuje zavarovalnice na nediskriminatoren način sprejeti posebno pravno obliko.

LV: Podsektor A.3. (posredovanja v zavarovalništvu): Posrednik je lahko samo fizična oseba (državljanstvo se ne zahteva) in lahko izvaja storitve v imenu zavarovalnice, ki ima dovoljenje latvijskega organa za nadzor zavarovalnic.

LT: Zavarovalnice ne smejo ponujati življenjskega in neživljenjskega zavarovanja hkrati. Za vsako od vrst (a) in (b) je potrebna ločena registracija.

MT: Možna zahteva po preverjanju gospodarskih potreb.

PL: Podsektorji A.1. do A.3. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja):

Ustanovitev je možna samo v obliki delniške družbe ali podružnice po pridobljenem dovoljenju. V tujino se ne sme investirati več kot 5 % zavarovalnih sredstev. Oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja zavarovanja, mora imeti dovoljenje. Zavarovalni posredniki morajo biti registrirani lokalno.

PL: Podsektor A.4. (pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

PT: Tuje družbe lahko posredujejo zavarovanje na Portugalskem samo prek družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice Skupnosti.

PT: Za ustanovitev podružnice na Portugalskem morajo tuje družbe dokazati najmanj pet let predhodnih operativnih izkušenj.

RO: Ustanovitev družb in agencij za posredovanje s tujo udeležbo je dovoljena samo v partnerstvu z romunsko pravno ali fizično osebo. Predstavniki tujih zavarovalnic in združenj tujih zavarovateljev lahko sklepajo samo naslednje vrste zavarovalnih pogodb: 1. zavarovalne in pozavarovalne pogodbe s pravnimi in fizičnimi tujimi osebami ali za njihovo blago; 2. pozavarovalne pogodbe z romunskimi zavarovalnicami, zavarovalnicami-pozavarovalnicami in pozavarovalnicami. Agencije za posredovanje ne smejo sklepati zavarovalnih pogodb za tuje zavarovalnice z romunskimi pravnimi in fizičnimi osebami ali za njihovo blago.

SK: Večina članov upravnega odbora zavarovalnice mora prebivati na Slovaškem.

Za izvajanje zavarovalnih storitev je potrebno dovoljenje. Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico s sedežem na Slovaškem v obliki delniške družbe ali pa zavarovalne posle izvajajo prek hčerinskih družb z registriranim sedežem na Slovaškem v skladu s splošnimi pogoji iz zavarovalnopravnih predpisov. Zavarovalni posli pomenijo zavarovalne dejavnosti, vključno s posredniškimi in pozavarovalnimi dejavnostmi.

Posredniške dejavnosti, katerih namen je sklenitev zavarovalne pogodbe med tretjo stranjo in zavarovalnico, lahko opravljajo fizične ali pravne osebe, ki prebivajo na Slovaškem, za dobro zavarovalnice pa morajo imeti dovoljenje organa za nadzor zavarovalnic.

Posredniška pogodba, katere namen je sklenitev zavarovalne pogodbe tretje strani z zavarovalnico, se lahko sklene s strani domače ali tuje zavarovalnice, potem ko organ za nadzor zavarovalnic izda dovoljenje.

Finančni viri določenih zavarovalnih skladov upraviteljev zavarovanja z dovoljenjem, ki izvirajo od imetnikov zavarovalnih ali pozavarovalnih polic s prebivališčem ali registriranim sedežem na Slovaškem, morajo biti položeni v rezidenčni banki na Slovaškem in se ne morejo prenesti v tujino.

SI: Podsektor A.1. (neposredno zavarovanje):

Za ustanovitev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Tuje osebe lahko zavarovalnico ustanovijo samo v obliki mešane družbe z domačo osebo, v katerih je udeležba tujih oseb omejena na 99 %.

Omejitev največjega dovoljenega deleža tujega lastništva bo odpravljena s sprejetjem novega zakona o zavarovalnicah.

Tuje osebe lahko pridobijo ali povečajo delež v domači zavarovalnici s predhodnim dovoljenjem Ministrstva za finance.

Ob izdaji dovoljenja ali odobritve za pridobitev delnic domače zavarovalnice Ministrstvo za finance upošteva naslednja merila:

porazdelitev lastništva delnic in obstoj delničarjev iz različnih držav;

ponudbo novih zavarovalniških izdelkov in prenos sorodnega znanja, če je tuji investitor zavarovalnica.

Brez obvez za tujo udeležbo v zavarovalnicah, ki so v postopku privatizacije.

Članstvo v družbah za vzajemno zavarovanje je omejeno na družbe, ki so ustanovljene v Republiki Sloveniji, in na domače fizične osebe.

SI: Podsektor A.2. (pozavarovanje in retrocesija): Tuja udeležba v pozavarovalnici je omejena s kontrolnim deležem kapitala. (Jih ni, razen za podružnice po sprejetju novega zakona o zavarovalnicah).

SI: Podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalne storitve):

Za izvajanje storitev svetovanja in likvidacije škod je potrebna registracija pravnega subjekta z dovoljenjem predsedstva zavarovalnice.

Aktuarji in ocenjevalci škod lahko storitve izvajajo samo prek strokovne ustanove.

Delovanje je omejeno na neposredno zavarovanje in pozavarovanje.

Za samostojne lastnike se zahteva prebivališče v Republiki Sloveniji.

SE: Podjetja za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, lahko vzpostavijo tržno prisotnost samo s podružnico.

SE: Za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki niso registrirane na Švedskem in poslujejo na Švedskem, se namesto obdavčitve glede na neto rezultat uporablja obdavčitev, ki temelji na dohodku od premij neposrednega zavarovanja.

SE: Ustanovitelj zavarovalnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali pravna oseba, registrirana v Evropskem gospodarskem prostoru.

4) Prisotnost fizičnih oseb

CY: Brez obvez.

PL:

Podsektorji A.1. do A.3. (neposredno zavarovanje, pozavarovanje in retrocesija ter posredovanje zavarovanja): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih omejitev: za zavarovalne posrednike se zahteva stalno prebivališče.

Podsektor A.4. (pomožne zavarovalne storitve): Brez obvez.

AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, EE, FR, FI, EL, HR, HU, IT, IE, LU, LT, LV, MT, NL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih specifičnih omejitev:

AT: V vodstvu podružnice morata biti dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

BG: Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne odškodninske sisteme ter sisteme obveznega zavarovanja. Brez obvez za storitve retrocesije. Brez obvez za podsektorja A.3. in A.4. (posredovanje zavarovanja in pomožne zavarovalniške storitve).

DK: Generalni agent zavarovalniške podružnice mora imeti zadnji dve leti stalno prebivališče na Danskem, razen če je državljan ene od držav članic Skupnosti. Minister za trgovino in industrijo lahko prizna izjemo.

DK: Za vodstveno osebje in članov upravnega odbora družbe se zahteva stalno bivališče. Vendar pa lahko minister za trgovino in industrijo prizna izjemo. Izjeme se prizna na nediskriminacijski osnovi.

ES, IT: Za poklic aktuarja se zahteva stalno prebivališče.

EL: Večina članov upravnega odbora družbe, ustanovljene v Grčiji, mora biti državljanov ene od držav članic Skupnosti.

SI: Za aktuarje in ocenjevalce tveganja se poleg strokovnega izpita, članstva v Slovenskem aktuarskem društvu in aktivnega znanja slovenščine zahteva prebivališče v Republiki Sloveniji.



B. Bančne in druge finančne storitve

(razen zavarovanja)

1) Čezmejno zagotavljanje storitev

BE: Za zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbami se zahteva ustanovitev podjetja v Belgiji.

BG:

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne storitve): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

CY: Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut s strani necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji ter drugimi prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi, storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva, svetovanje, posredništvo ter druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:

sprejemajo depozite;

trgujejo z deviznimi sredstvi;

opravijo čezmejna nedenarna plačila.

Za češke rezidente, razen bank, je potrebno dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, za:

(a)    odprtje in financiranje računov čeških rezidentov v tujini;

(b)    kapitalska plačila v tujini (razen neposrednih tujih naložb);

(c)    odobritev finančnih kreditov in jamstev;

(d)    poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(e)    nakup tujih vrednostnih papirjev, razen v primerih, ki jih navaja zakon o deviznem poslovanju;

(f)    izdajo tujih vrednostnih papirjev za javno in nejavno trgovino na Češkem ali njihovo predstavitev na domačem trgu.

EE: Podsektor B.1. (sprejemanje depozitov): Zahteva se dovoljenje banke Eesti Pank in registracija kot delniška družba, hčerinska družba ali podružnica, kot to določajo estonski zakoni.

EE, LT: Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje. Samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

HR: Brez obvez za podsektorje B.1., B.6., B.7., B.9. in B.10.

HU: Brez obvez.

IE: Zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami zahteva 1. dovoljenje na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partnerska družba ali pa samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države nima tržne prisotnosti na Irskem in storitev ne izvaja za posameznike) ali 2. dovoljenje v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah.

IT: Brez obvez za ‚promotori di servizi finanziari‘ (prodajalce finančnih storitev).

LT: Upravljanje pokojninskih skladov: Zahteva se tržna prisotnost.

MT:

Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Ni omejitev.

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih informacij.

Podsektor B.12. (svetovanje in druge pomožne finančne storitve): Brez obvez.

PL:

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Podsektor B.12. (svetovanje in druge pomožne finančne storitve): Brez obvez.

RO: Podsektor B.4. (opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja): Dovoljeno samo prek rezidenčnih bank.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji ter drugimi prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva: Brez obvez.

SK:

(i)    Pologe lahko sprejemajo samo domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(ii)    Z deviznimi sredstvi lahko trgujejo samo pooblaščene domače banke, podružnice tujih bank na Slovaškem in osebe z dovoljenjem za trgovanje z deviznimi sredstvi. Na bratislavski borzi lahko trgujejo le člani borze. Državljani lahko brez omejitev trgujejo znotraj sistema RM-System Slovakia, nedržavljani pa samo prek trgovcev z vrednostnimi papirji.

(iii)    Nedenarna čezmejna plačila lahko izvajajo samo pooblaščene domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(iv)    Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Narodna banka Slovaške, je potrebno za:

   (a)    odprtje računa v tujini s strani slovaških rezidentov (razen bank), razen za fizične osebe med njihovim bivanjem v tujini;

   (b)    kapitalska plačila v tujini;

   (c)    pridobitev finančnih kreditov od menjalnih tečajev nerezidentov; razen za kredite iz tujine, ki jih prejmejo rezidenti in pri katerih je odplačilna doba daljša od treh let, ter za posojila, ki jih izvajajo fizične osebe za neposlovne dejavnosti.

(v)    Za izvoz in uvoz slovaške valute in deviz v gotovini, ki presega vrednost 150 000 slovaških kron, in plemenitih kovin, se zahteva poročanje.

(vi)    Za polog finančnih sredstev s strani rezidentov v tujini je potrebno dovoljenje ali licenca za devizno poslovanje, ki jo izda organ za devizno poslovanje.

(vii)    Samo devizni subjekti, ustanovljeni na Slovaškem, lahko odobrijo in pridobijo jamstva in odgovornosti v skladu z določenimi omejitvami in določili Narodne banke Slovaške.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov in sorodne storitve svetovanja in druge pomožne finančne storitve: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi ostali podsektorji:

Brez obvez, razen za kredite (posojila vseh vrst) ter garancije in obveze, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta z začetkom veljave novega zakona o deviznem poslovanju).

Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.)

Tujci lahko tuje vrednostne papirje v prodajo ponudijo le prek domačih bank in borznoposredniških podjetij. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Republiki Sloveniji.

2) Potrošnja v tujini

BG:

Podsektorji B.1. do B.10. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi ter storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva): Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne storitve): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve. 

CY: Brez obvez, razen za podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji): Ni omejitev.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi, storitve poravnav in klirinške storitve za izvedene finančne instrumente ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Samo banke, ustanovljene na Češkem, in podružnice tujih bank z ustreznim dovoljenjem lahko:

sprejemajo depozite;

trgujejo z deviznimi sredstvi;

opravijo čezmejna nedenarna plačila.

Za češke rezidente, razen bank, je potrebno dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Češka narodna banka ali Ministrstvo za finance, za:

(a)    odprtje in financiranje računov čeških rezidentov v tujini;

(b)    kapitalska plačila v tujini (razen neposrednih tujih naložb);

(c)    odobritev finančnih kreditov in jamstev;

(d)    poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;

(e)    nakup tujih vrednostnih papirjev, razen v primerih, ki jih navaja zakon o deviznem poslovanju;

(f)    izdajo tujih vrednostnih papirjev za javno in nejavno trgovino na Češkem ali njihovo predstavitev na domačem trgu.

DE: Pri izdaji vrednostnih papirjev, nominiranih v nemških markah, je lahko vodilna banka samo kreditna ustanova, hčerinska družba ali podružnica s sedežem v Nemčiji.

FI: Plačila državnih ustanov (stroški) se posredujejo prek finskega poštnega sistema za brezgotovinsko denarno poslovanje pri Postipankki Ltd. Izjemo k tej zahtevi lahko s posebnim razlogom odobri Ministrstvo za finance.

EL: Potrebna je organizacijska enota za opravljanje skrbniških in depozitarnih storitev, ki vključujejo vodenje plačil obresti in glavnic, predpisanih za vrednostne papirje, izdane v Grčiji.

HU: Brez obvez.

MT:

Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Ni omejitev.

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen za mednarodne ponudnike finančnih informacij.

Podsektorji B.3. do B.10. in B.12. Brez obvez.

PL:

Podsektor B.11. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij): V primeru čezmejnega izvajanja teh storitev se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Podsektorji B.1. do B.10. in B.12. Brez obvez.

RO: Odprtje računov in koriščenje virov v tuji valuti v tujini s strani fizičnih in pravnih romunskih oseb je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja Narodne banke Romunije. Brez obvez za podsektorje B.3. (finančni zakup), B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev), B.9. (upravljanje s sredstvi) in B.10. (storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva).

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, upravljanje s sredstvi in posredovanje: Brez obvez.

SK:

(i)    Pologe lahko sprejemajo samo domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(ii)    Z deviznimi sredstvi lahko trgujejo samo pooblaščene domače banke, podružnice tujih bank na Slovaškem in osebe z dovoljenjem za trgovanje z deviznimi sredstvi. Na bratislavski borzi lahko trgujejo le člani borze. Državljani lahko brez omejitev trgujejo znotraj sistema RM-System Slovakia, nedržavljani pa samo prek trgovcev z vrednostnimi papirji.

(iii)    Nedenarna čezmejna plačila lahko izvajajo samo pooblaščene domače banke in podružnice tujih bank na Slovaškem.

(iv)    Dovoljenje za devizno poslovanje, ki ga izda Narodna banka Slovaške, je potrebno za:

   (a)    odprtje računa v tujini s strani slovaških rezidentov (razen bank), razen za fizične osebe med njihovim bivanjem v tujini;

   (b)    kapitalska plačila v tujini;

   (c)    pridobitev finančnih kreditov od menjalnih tečajev nerezidentov; razen za kredite iz tujine, ki jih prejmejo rezidenti in pri katerih je odplačilna doba daljša od treh let, ter za posojila, ki jih izvajajo fizične osebe za neposlovne dejavnosti.

(v)    Za izvoz in uvoz slovaške valute in deviz v gotovini, ki presega vrednost 150 000 slovaških kron, in plemenitih kovin, se zahteva poročanje.

(vi)    Za polog finančnih sredstev s strani rezidentov v tujini je potrebno dovoljenje ali licenca za devizno poslovanje, ki jo izda organ za devizno poslovanje.

(vii)    Samo devizni subjekti, ustanovljeni na Slovaškem, lahko odobrijo in pridobijo jamstva in odgovornosti v skladu z določenimi omejitvami in določili Narodne banke Slovaške.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov in sorodne storitve svetovanja in druge pomožne finančne storitve: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi ostali podsektorji:

Brez obvez, razen za kredite (posojila vseh vrst) ter garancije in obveze, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki. (Pripomba: potrošniška posojila bodo prosta z začetkom veljave novega zakona o deviznem poslovanju).

Vsa zgoraj omenjena kreditna poslovanja morajo biti registrirana pri Banki Slovenije. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.)

Pravni subjekti, ustanovljeni v Republiki Sloveniji, so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov.

UK Izdajo britanskih funtov, vključno z zasebno vodenimi izdajami, lahko vodijo samo družbe, ustanovljene v Evropskem gospodarskem prostoru.

3) Poslovna prisotnost

Vse države članice:

Za opravljanje dejavnosti upravljanja skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje (člena 6 in 13 Direktive KNPVP, 85/611/EGS).

Samo podjetja z registriranim sedežem v Skupnosti so lahko depozitarji sredstev investicijskih skladov (člena 8(1) in 15(1) Direktive KNPVP, 85/611/EGS).

AT: Pri trgovanju z vrednostnimi papirji na borzi lahko sodelujejo samo člani avstrijske borze.

AT: Za trgovanje z devizami in tujimi valutami se zahteva dovoljenje nacionalne banke Avstrije.

AT: Hipotekarne in komunalne obveznice lahko izdajajo samo banke, ki so specializirane in pooblaščene za to dejavnost.

AT: Za izvajanje storitev upravljanja pokojninskih skladov je potrebna gospodarska družba, ki je specializirana samo za to dejavnost in je v Avstriji registrirana kot delniška družba.

BE: Vsaka javna ponudba za pridobitev belgijskih vrednostnih papirjev s strani ali v imenu osebe, družbe ali ustanove izven pristojnosti ene od držav članic Evropske skupnosti se predloži v odobritev ministru za finance.

BG:

Podsektorji B.1. do B.5. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze)

Tuje banke, ki se ustanavljajo v Republiki Bolgariji, morajo imeti ustrezno dovoljenje v okviru svojega nacionalnega prava in ne smejo imeti prepovedi opravljanja bančnih dejavnosti v svoji matični državi in v državah, v katerih delujejo. Brez obvez za ‚caisses populaires‘.

Za neposredno ali posredno pridobitev delnic, ki predstavljajo 5 % ali več glasovalnih pravic ustanovljene banke, je potrebno dovoljenje Narodne banke Bolgarije. Merila za dovoljenje so previdnostna in skladna z obveznostmi iz členov XVI in XVII GATS.

Za neposredno in posredno pridobitev deleža v družbi, ki ni banka, s strani banke, je potrebno dovoljenje Narodne banke Bolgarije, kadar ta delež predstavlja več kot 10 % kapitala te družbe.

Status izključnega ponudnika storitev se lahko dodeli za depozitne storitve in storitve prenosa denarja, ki se zagotavljajo javnim ustanovam, financiranim iz proračuna.

Izvršni direktorji upravnih organov, ki delujejo v imenu in za potrebe banke, morajo imeti stalno prebivališče.

Brez obvez za garancije državne blagajne.

Podsektorji B.6., B.7. in B.9. (trgovanje z vrednostnimi papirji, sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, upravljanje s sredstvi):

Z obvezo za posrednike investicij, investicijske družbe in borze, ustanovljene v obliki delniških družb, z dovoljenjem komisije za finančni nadzor. Odobritev ustreznega dovoljenja je povezana z zahtevami upravljanja in tehničnimi zahtevami ter z zahtevami, povezanimi z zaščito investitorjev.

Borza JSC: Pogoji za minimalni kapital (100 000 BGN); ne manj kot 2/3 kapitala, porazdeljenega med finančne ustanove (zavarovalnice, finančne hiše, posrednike investicij); petodstotna omejitev kapitala borze za neposredno ali posredno udeležbo delničarja.

Posredniki za investicije:    Jih ni za investicijske posredne dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Republike Bolgarije, razen če komisija za finančni nadzor dovoli drugače.

Pogoj za članstvo na borzi za trgovanje z vrednostnimi papirji na borzi. Članstvo za posrednika investicij je v Bolgariji omejeno na samo eno borzo.

Investicijske družbe: Investicijska družba ne izvaja dejavnosti banke, zavarovalnice ali posrednika za investicije.

Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Brez obvez za sodelovanje pri izdaji državnih obveznic. Brez obvez za upravljanje pokojninskih skladov.

Podsektorja B.8. in B.10. (denarno posredništvo, storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva): Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne storitve): Zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

CY: Zakonska zahteva, ki se uporablja nediskriminatorno, je, da morajo biti banke, ki nudijo storitve v Republiki Ciper, pravni subjekti. Pravni subjekti vključujejo podružnice tujih bank/finančnih ustanov, ki so registrirane na Cipru.

CY: Posredno ali neposredno lastništvo ali volilne pravice v banki s strani osebe ali njegovih/njenih družabnikov ne smejo presegati 10 %, razen v primeru predhodnega dovoljenja centralne banke.

CY: Poleg zgoraj navedenega velja, da je v treh obstoječih lokalnih bankah, ki kotirajo na borzi, neposredno ali posredno lastništvo delnic ali pridobitev deleža kapitala za tujce omejeno na 0,5 % na posameznika ali organizacijo in skupaj 6 %.

CY:

Podsektorji B.1. do B.5. in B.6.(b) (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil, finančni zakup, opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze ter trgovanje s tujimi valutami): 

Za nove banke veljajo naslednje zahteve:

(a)    za izvajanje bančnih poslov je potrebno dovoljenje centralne banke. Centralna banka lahko pri dodeljevanju dovoljenja preveri gospodarske potrebe;

(b)    podružnice tujih bank na Cipru se morajo registrirati v skladu s pravom družb in pridobiti dovoljenje v skladu s pravom o bančništvu.

Podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji):

Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko opravljajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Podjetja, ki delujejo kot posredniki, lahko zaposlijo le posameznike, ki lahko poslujejo kot posredniki, če imajo ustrezno dovoljenje. Banke in zavarovalnice ne morejo opravljati teh poslov.

Borznoposredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim pravom družb.

Podsektorji B.6.(a), (c), (d) in (f), ter B.7. do B.12.: Brez obvez.

CZ: Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, storitve poravnav in klirinške storitve za izvedene finančne instrumente ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

CZ: Jih ni, razen:

Bančne storitve lahko izvajajo samo banke, ustanovljene na Češkem, ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Češke narodne banke, v soglasju z Ministrstvom za finance.

Odobritev dovoljenja temelji na upoštevanju meril, ki so v skladu s Sporazumom GATS. Hipotečna posojila lahko dajejo le češke banke.

Banke so lahko ustanovljene le v obliki delniške družbe. Za nakup delnic obstoječih bank je potrebno predhodno dovoljenje češke narodne banke.

Z vrednostnimi papirji se lahko javno trguje, če je izdano ustrezno dovoljenje in odobren prospekt, ki opredeljuje vrednostni papir.

Dovoljenje se ne izda, če je javno trgovanje z vrednostnimi papirji v nasprotju z interesi investitorjev, če ni v skladu z vladno finančno politiko ali če ne ustreza zahtevam finančnega trga 3 .

Za ustanovitev in dejavnosti trgovcev z vrednostnimi papirji, borznih posrednikov, borze ali organizatorjev izvenborznega trga (trg OTC), investicijskih družb in investicijskih skladov je potrebno dovoljenje organov, ki je povezano z usposobljenostjo, osebno integriteto, upravljanjem in materialnimi zahtevami.

Storitve poravnav in klirinške storitve za vse mogoče načine plačila spremlja in pregleduje Češka narodna banka ter tako zagotavlja nemoteno in ekonomično poslovanje.

DK: Finančne ustanove lahko sodelujejo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Københavnski borzi samo s hčerinskimi družbami, registriranimi na Danskem.

FI: Vsaj polovica ustanoviteljev, članov upravnega odbora, nadzornega odbora in delegatov, generalni direktor, pooblaščeni zastopnik podjetja in oseba, pooblaščena za podpisovanje v imenu kreditne ustanove, morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru, razen če Ministrstvo za finance prizna izjemo. Vsaj en revizor ima prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru.

FI: Borzni posrednik (posameznik) na borzi izvedenih finančnih instrumentov ima stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru. Izjeme pri izpolnjevanju te zahteve se lahko priznajo pod pogoji, ki jih določi Ministrstvo za finance.

FI: Plačila državnih ustanov (stroški) se posredujejo prek finskega poštnega sistema za brezgotovinsko denarno poslovanje pri Postipankki Ltd. Izjemo k tej zahtevi lahko s posebnim razlogom odobri Ministrstvo za finance.

FR: Poleg francoskih kreditnih ustanov so lahko pri izdajah, nominiranih v francoskih frankih, vodilne banke samo francoske hčerinske družbe (po francoskem pravu) nefrancoskih bank, ki pridobijo dovoljenje na osnovi zadostnih sredstev in obvez, ki jih ima v Parizu francoska hčerinska družba nefrancoske banke, ki kandidira. Ti pogoji se uporabljajo za vodilne banke, ki skrbijo za vodenje računov. Nefrancoska banka lahko brez omejitev ali zahtev za ustanovitev sovodi izdajo obveznic Eurofranc.

EL: Finančne ustanove se lahko s trgovanjem z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na atenski borzi, ukvarjajo samo prek borznih podjetij, registriranih v Grčiji.

EL: Za ustanovitev in poslovanje podružnic je treba uvoziti minimalno količino tuje valute, jo pretvoriti v drahme in jo obdržati v Grčiji, dokler tuja banka v Grčiji posluje:

do štirih podružnic je trenutno ta minimalni znesek enak polovici minimalnega zneska delniškega kapitala, ki se zahteva za registracijo kreditne ustanove v Grčiji,

za delovanje dodatnih podružnic mora biti minimalni znesek kapitala enak minimalnemu delniškemu kapitalu, ki se zahteva za registracijo kreditne ustanove v Grčiji.

HR: Jih ni, razen za storitve poravnav in klirinške storitve, ki jih na Hrvaškem zagotavlja samo osrednja depozitarna agencija. Dostop do storitev osrednje depozitarne agencije bo omogočen nerezidentom na nediskriminatorni osnovi.

HU: Namenjeno za neposredno širjenje poslovne mreže v okviru GATS in ob upoštevanju navedenih pogojev.

HU: Posredno ali neposredno lastništvo ali glasovalne pravice v kreditni ustanovi edinega delničarja, ki ni kreditna ustanova, zavarovalnica ali investicijska družba, ne smejo preseči 15 %.

HU: Vsaj dva člana vodstva finančne ustanove morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti vsaj eno leto stalno prebivališče na Madžarskem.

HU: Država bo v Országos Takarékpénztár és Kereskedelmi Bank Rt. obdržala dolgoročno lastništvo na ravni najmanj 25 % + 1 glas.

IE: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki so ustanovljene kot skupni investicijski skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, KNPVP), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici Skupnosti. V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem.

IE: Oseba, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti: 1. pooblaščena na Irskem, za kar mora biti registrirana ali mora biti partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali 2. pooblaščena v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah.

IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja v zvezi z investicijami se zahteva: 1. pooblastilo na Irskem, ki ponavadi zahteva, da je oseba registrirana ali je partner ali pa je samostojni trgovec, ki mora imeti sedež/registrirani sedež na Irskem (nadzorni organ lahko pooblasti tudi podružnice oseb iz tretjih držav), ali 2. pooblastilo v drugi državi članici v skladu z Direktivo ES o investicijskih storitvah.

IT: Javno ponudbo vrednostnih papirjev (kot je predvidena v členu 18 Zakona št. 216/74), ki niso delnice ali dolžniški vrednostni papirji (vključno z zamenljivimi dolžniškimi vrednostnimi papirji), lahko dajo samo italijanske družbe z omejeno odgovornostjo, uradno odobrene tuje gospodarske družbe, javni organi ali gospodarske družbe, ki pripadajo lokalnim oblastem, katerih preneseni kapital ni nižji od 2 milijard italijanskih lir.

IT: Centralizirane depozitne, skrbniške in upravne storitve lahko za državne vrednostne papirje opravlja samo Banka Italije ali pa Monte Titoli SpA za delnice, participativne vrednostne papirje in druge obveznice, s katerimi se trguje na reguliranem trgu.

IT: V primeru kolektivnih naložbenih shem, ki niso harmonizirani KNPVP po Direktivi 85/611/EGS, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali v drugi državi članici Evropske skupnosti, pri čemer je ustanovljen prek podružnice v Italiji. Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe za vrednostne papirje, ki imajo svoj glavni sedež v Evropski skupnosti, lahko izvajajo dejavnosti upravljanja s sredstvi pokojninskih skladov. Družbe za upravljanje (zaprti naložbeni skladi in nepremičninski skladi) morajo biti prav tako registrirane v Italiji.

IT: Pri zagotavljanju prodaje od vrat do vrat morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev s stalnim prebivališčem na ozemlju države članice Evropskih skupnosti.

IT: Medbančni kliring in poravnava vrednostnih papirjev se lahko izvajata samo prek uradnega klirinškega sistema. Gospodarski družbi, ki ima dovoljenje Banke Italije v soglasju s Consob, se lahko poveri dejavnost kliringa do končne poravnave vrednostnih papirjev.

IT: Predstavništva tujih posrednikov ne smejo opravljati dejavnosti, katerih namen je zagotavljanje investicijskih storitev.

LV:

Podsektor B.7. (sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev): Banka Latvije (centralna banka) je finančni agent za potrebe države na trgu zakladnih menic.

Podsektor B.9. (upravljanje s sredstvi): Upravljanje pokojninskih skladov zagotavlja državni monopol.

LT:

Podsektorji B.1. do B.12.: Vsaj en upravitelj mora biti litovski državljan.

Podsektor B.3. (finančni zakup): Finančni zakup se lahko omeji na posebne finančne ustanove (kot so banke in zavarovalnice). Od 1. januarja 2001 ni omejitev, razen kot je navedeno v horizontalnih obvezah v delu ‚Bančne in druge finančne storitve‘.

Podsektor B.9. (upravljanje s sredstvi): Mogoča je ustanovitev v obliki javnih delniških družb in zaprtih družb, ki jih je treba ustanoviti na zaprt način (vse prvotno izdane delnice pridobijo ustanovitelji). Za upravljanje s sredstvi je treba ustanoviti posebno družbo za upravljanje. Samo družbe z registriranim sedežem v Litvi lahko delujejo kot depozitarji premoženja.

MT:

Podsektorja B.1. in B.2. (sprejemanje depozitov in vse vrste posojil): Kreditne in druge finančne ustanove v tuji lasti lahko delujejo v obliki podružnice ali lokalne hčerinske družbe. Pogoj za dovoljenje je lahko ocena gospodarskih potreb.

Podsektorji B.3. do B.12.: Brez obvez.

PL:

Podsektorji B.1., B.2., B.4. in B.5. (garancije in obveze državne blagajne so izvzete): Ustanovitev banke je mogoča le v obliki delniške družbe ali pooblaščene podružnice. Sistem dovoljenj v zvezi z ustanovitvijo vseh bank temelji na previdnostnih razlogih. Zahteva se državljanstvo za nekatere bančne vodstvene delavce (vsaj enega).

Podsektorji B.6.(e) in B.7. (razen sodelovanja pri izdaji papirjev državne blagajne), B.9. (samo storitve upravljanja portfelja) in B.12. (svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko.): Ustanovitev je mogoča samo s predhodnim dovoljenjem in le v obliki delniške družbe ali podružnice tujega pravnega subjekta, ki opravlja storitve z vrednostnimi papirji.

Podsektor B.11.: V primeru čezmejnega izvajanja in/ali uporabe teh storitev v tujini se zahteva uporaba javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez.

PT: Ustanovitev neskupnostnih bank je pogojena z dovoljenjem ministra za finance, ki dovoljenje izda glede na posamezen primer. Ustanovitev mora prispevati k povečanju učinkovitosti nacionalnega bančnega sistema ali imeti pomembne učinke na internacionalizacijo portugalskega gospodarstva.

PT: Storitev v zvezi s tveganim kapitalom ne smejo zagotavljati podružnice družb za tvegani kapital, ki imajo svoj glavni sedež v državi nečlanici ES. Storitve borznih posrednikov na lizbonski borzi lahko opravljajo samo borznoposredniške družbe, registrirane na Portugalskem, ali podružnice investicijskih družb, ki imajo dovoljenje za opravljanje teh storitev v drugi državi članici ES in v svoji matični državi. Borznoposredniških storitev na borzi izvedenih finančnih instrumentov Oporto in na trgu OTC ne morejo opravljati podružnice borznoposredniških družb iz držav nečlanic ES.

Upravljanje pokojninskih skladov lahko zagotavljajo samo družbe, registrirane na Portugalskem, in zavarovalnice, ustanovljene na Portugalskem, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja.

RO: Družba za vrednostne papirje mora biti romunska pravna oseba, ustanovljena kot delniška družba v skladu z romunskim pravom, katere izključni poslovni cilj je posredništvo z vrednostnimi papirji. Za vsako javno ponudbo vrednostnih papirjev, pred objavo njenih prospektov, je potrebno dovoljenje romunske nacionalne komisije za vrednostne papirje. Družbe, ki izvajajo upravljanje s sredstvi, morajo biti ustanovljene kot delniške družbe v skladu z romunskim pravom; odprti investicijski skladi se morajo ustanoviti v skladu z romunskim civilnim pravom. Brez obvez za finančni zakup. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji.

SK: Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo in posredništvo: Brez obvez.

SK: Bančne storitve lahko izvajajo samo slovaške banke ali podružnice tujih bank, ki imajo dovoljenje Narodne banke Slovaške, v soglasju z Ministrstvom za finance. Odobritev dovoljenja temelji na proučitvi meril, ki so še posebej povezana z dotacijskim ustanovitvenim kapitalom (finančna moč), strokovno usposobljenostjo, integriteto in sposobnostjo upravljanja načrtovanih bančnih dejavnosti. Banke so pravni subjekti, registrirani na Slovaškem in ustanovljeni kot delniške družbe ali javne (državne) finančne ustanove.

Nakup delnic, kjer gre za zanimanje za lastniški kapital obstoječe poslovne banke in presega določeno omejitev, je pogojen s predhodnim dovoljenjem Narodne banke Slovaške. Investicijske storitve na Slovaškem lahko izvajajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom. Tuja investicijska družba ali investicijski sklad mora dobiti dovoljenje Ministrstva za finance za prodajo lastnih vrednostnih papirjev ali enot investicijskih certifikatov na ozemlju Slovaške, kot je določeno z domačim pravom. Za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance, pa naj gre za izdajo v državi ali v tujini.

Vrednostne papirje se sme izdati in z njimi trgovati le, ko Ministrstvo za finance odobri dovoljenje za javno trgovanje v skladu z zakonom o vrednostnih papirjih. Za delovanje posrednika vrednostnih papirjev, borznega posrednika ali organizatorja izvenborznega trga je potrebno dovoljenje Ministrstva za finance. Storitve poravnav in klirinške storitve za vse mogoče načine plačila ureja Narodna banka Slovaške.

Storitve poravnav in klirinške storitve, povezanih s spremembo fizične lastnine vrednostnih papirjev, so zabeležene v centru za vrednostne papirje (hiša za obračune in poravnave vrednostnih papirjev). Center za vrednostne papirje lahko izvaja le prenose znotraj lastniških računov lastnikov vrednostnih papirjev. Kliring in poravnava denarnih sredstev potekata prek bančne hiše za kliring in poravnave (kjer je Narodna banka Slovaške glavni delničar) za bratislavsko borzo, prek delniške družbe ali računa Jumbo v sistemu RM-System Slovakia.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov in sorodne storitve svetovanja in druge pomožne finančne storitve: Brez obvez.

Podsektorja B.11. in B.12. (zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen navedenih, povezanih s sodelovanjem pri izdaji državnih obveznic in upravljanjem pokojninskih skladov): Ni omejitev.

Vsi ostali podsektorji:

Za ustanovitev kakršne koli vrste banke je treba pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

Predhodno dovoljenje Banke Slovenije je prav tako potrebno, če želijo tujci postati delničarji bank ali pridobiti dodatne delnice bank. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.)

Z dovoljenjem Banke Slovenije lahko banke, hčerinske družbe in podružnice tujih bank opravljajo vse ali omejene bančne storitve, odvisno od količine kapitala.

Banka Slovenije pri odločanju glede izdaje dovoljenja za ustanovitev banke v popolni lasti ali z večinskim deležem tujih investitorjev ali glede odobritve pridobitve dodatnih delnic bank upošteva naslednje smernice 4 :

obstoj investitorjev iz različnih držav ter

mnenje tuje institucije, ki izvaja bančni nadzor.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.)

Brez obvez za tuje sodelovanje v bankah, ki so v postopku privatizacije.

Podružnice tujih bank morajo biti registrirane v Republiki Sloveniji in biti pravne osebe.

(Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.) Brez obvez za vse vrste hipotekarnih bank, varčevalnih in posojilnih ustanov.

Brez obvez v zvezi z ustanovitvijo zasebnih pokojninskih skladov (neobvezni pokojninski skladi).

Družbe za upravljanje so komercialna podjetja, katerih edini namen je upravljanje investicijskih skladov.

Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 20 % delnic ali volilnih pravic upravljalnih podjetij, za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Pooblaščena (privatizacijska) investicijska družba je investicijska družba, katere edini namen je zbiranje lastniških certifikatov (kuponov) in prodaja delnic, ki so izdane v skladu z uredbami o lastninskem preoblikovanju. Pooblaščena družba za upravljanje je družba, katere edini namen je upravljanje pooblaščenih investicijskih družb.

Tujci lahko neposredno ali posredno pridobijo največ 10 % delnic ali volilnih pravic pooblaščenih (privatizacijskih) upravljalnih podjetij, za večji delež je potrebno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev s privoljenjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Naložbe investicijskih skladov v vrednostne papirje tujih izdajateljev ne smejo preseči 10 % naložb investicijskih skladov. Ti vrednostni papirji kotirajo na tistih borzah, ki jih predhodno določi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Tujci lahko postanejo delničarji ali partnerji v borznoposredniški družbi do 24 % kapitala borznoposredniške družbe s predhodnim dovoljenjem Agencije za trg vrednostnih papirjev. (Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o trgu vrednostnih papirjev.)

Vrednostne papirje tujega izdajatelja, ki še niso bili naprodaj na ozemlju Republike Slovenije, lahko prodaja samo borznoposredniška družba ali banka, ki je pooblaščena za izvajanje takega poslovanja. Pred objavo ponudbe mora borznoposredniška družba ali banka pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Prošnja za dovoljenje za prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja v Republiki Sloveniji mora vsebovati osnutek prospekta, dokazila o tem, da je garant izdaje vrednostnih papirjev tujega izdajatelja banka ali borznoposredniška družba, razen v primeru izdaje delnic tujega izdajatelja.

SE: Podjetja, ki niso registrirana na Švedskem, lahko vzpostavijo tržno prisotnost s podružnico, banke pa tudi s predstavniškim podjetjem.

SE: Ustanovitelj bančne družbe je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ali tuja banka. Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru.

UK Borzni posredniki iz kategorije finančnih ustanov, ki se ukvarjajo z javnim dolgom, morajo biti ustanovljeni v Evropskem gospodarskem prostoru in ločeno kapitalizirani.

4) Prisotnost fizičnih oseb

CY:

Podsektor B.6.(e) (trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji): Posamezniki, ki delujejo kot samostojni posredniki ali prek borznoposredniških podjetij, morajo v ta namen izpolnjevati pogoje za licenco.

Podsektorji B.1. do B.12., razen B.6.(e): Brez obvez.

CZ:

Storitve izdaje valut necentralnih bank, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo, storitve poravnav in klirinške storitve za izvedene finančne instrumente ter svetovanje, posredništvo in druge pomožne finančne storitve, povezane s temi dejavnostmi: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

MT:

Podsektorji B.1., B.2. in B.11. (sprejemanje depozitov, vse vrste posojil ter zagotavljanje in prenos finančnih informacij): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

Podsektorji B.3. do B.10. in B.12.: Brez obvez.

PL:

Podsektorji B.1., B.2., B.4. in B.5. (garancije in obveze državne blagajne so izvzete): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih omejitev: Zahteva se državljanstvo za nekatere bančne vodstvene delavce (vsaj enega).

Podsektorji B.6.(e) in B.7. (razen sodelovanja pri izdaji papirjev državne blagajne), B.9. (samo storitve upravljanja portfelja), B.11. in B.12. (svetovalne in druge pomožne finančne storitve samo v povezavi z dejavnostmi, ki so zavezane za Poljsko.): Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez. 

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez.

SK:

Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti in plemenitimi kovinami, denarno posredništvo in posredništvo: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

SI:

Sodelovanje pri izdaji državnih obveznic, upravljanje pokojninskih skladov in sorodne storitve svetovanja in druge pomožne finančne storitve: Brez obvez.

Vsi ostali podsektorji: Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez.

AT, BE, BG, DE, DK, ES, EE, FR, FI, EL, HR, HU, IT, IE, LU, LT, LV, NL, PT, RO, SE, UK:

Brez obvez, razen kot je navedeno v oddelku horizontalnih obvez in ob upoštevanju naslednjih specifičnih omejitev:

BG: Brez obvez za garancije državne blagajne. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji. Brez obvez za sodelovanje pri izdaji državnih obveznic. Brez obvez za denarno posredništvo. Brez obvez za upravljanje pokojninskih skladov. Brez obvez za storitve poravnav in klirinške storitve za finančna sredstva. Brez obvez za posredovanje in druge pomožne finančne storitve.

HR: Upravni odbor upravlja poslovanje kreditne ustanove z ozemlja Republike Hrvaške. Vsaj en član upravnega odbora mora tekoče govoriti hrvaški jezik. Dejavnosti institucije za izdajo elektronskega denarja se izvajajo na ozemlju Republike Hrvaške. Pooblaščene menjalnice lahko upravljajo rezidenti s statusom pravne osebe in podjetja, ki pri delu uporabljajo zaščitene računalniške programe za devizne posle, imajo dogovor z banko in so pooblaščena za izvajanje deviznih poslov.

FR: Sociétés d’investissement à capital fixe: državljanstvo je pogoj za predsednika upravnega odbora, generalne direktorje in vsaj dve tretjini upravljavcev, če ima podjetje, ki se ukvarja z vrednostnimi papirji, nadzorni odbor ali svet, pa je državljanstvo pogoj tudi za člane takega odbora ali njegovega generalnega direktorja ter za najmanj dve tretjini članov nadzornega sveta.

EL: Kreditne ustanove morajo imenovati vsaj dve osebi, ki sta odgovorni za delovanje ustanove. Za te osebe je pogoj prebivališče.

IT: Zahteva se stalno prebivališče na ozemlju države članice Evropskih skupnosti za ‚promotori di servizi finanziari‘ (prodajalce finančnih storitev).

LV: Upravitelji podružnic ali hčerinskih družb morajo biti latvijski davkoplačevalci (rezidenti).

RO: Brez obvez za finančni zakup. Brez obvez za trgovanje za lastne potrebe ali za potrebe svojih strank s prenosljivimi instrumenti in finančnimi sredstvi, razen s prenosljivimi vrednostnimi papirji.“



„PRILOGA II

ORGANI, PRISTOJNI ZA FINANČNE STORITVE

DEL A

Za Skupnost in njene države članice

Evropska komisija

GD za trgovino

GD za notranji trg

B-1049 Bruselj

Avstrija

Ministrstvo za finance

Direktorat za gospodarsko politiko in finančne trge

Himmelpfortgasse 4-8

Postfach 2

A-1015 Dunaj

Belgija

Ministrstvo za gospodarstvo

Ministrstvo za finance

Rue de Bréderode 7

B-1000 Bruselj

Rue de la Loi 12

B-1000 Bruselj

Bolgarija

Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko

Ministrstvo za finance

Narodna banka Bolgarije

Komisija za finančni nadzor

Slavyanska 8

Sofija 1052

G.S.Rakovski 102

Sofija 1000

Al.Batenberg 1

Sofija 1000

33, Šar Planina

Sofija 1303

Hrvaška

Ministrstvo za finance

Katančićeva 5
10000 Zagreb

Ciper

Ministrstvo za finance

CY-1439 Nikozija

Češka

Ministrstvo za finance

Letenská 15

CZ-118 10 Praga

Danska

Ministrstvo za gospodarstvo

Ved Stranden 8

DK-1061 København K

Estonija

Ministrstvo za finance

Suur-Ameerika 1

EE-15006 Talin

Finska

Ministrstvo za finance

p. p. 28

FIN-00023 Helsinki

Francija

Ministrstvo za gospodarstvo, finance in industrijo

Ministère de l’Economie, des Finances et de l’Industrie

139, rue de Bercy

F-75572 Pariz

Nemčija

Ministrstvo za finance

Zvezni urad za nadzor finančnih storitev

Graurheindorfer Str. 108

D-53117 Bonn

Grčija

Banka Grčije

Panepistimiou 21

GR-10563 Atene

Madžarska

Ministrstvo za finance

Pénzügyminisztérium

Postafiók 481

HU-1369 Budimpešta

Irska

Irski regulativni organ finančnih služb

p. p. 9138

College Green

IRL-Dublin 2

Italija

Ministrstvo za finance

Ministero del Tesoro

Via XX Settembre 97

I-00187 Rim

Latvija

Komisija za finančni in kapitalski trg

Kungu 1

LV-1050 Riga

Litva

Ministrstvo za finance

Vaizganto 8a/2,

LT-01512 Vilna

Luksemburg

Ministrstvo za finance

Ministère des Finances

3, rue de la Congrégation

L-2931 Luxembourg

Malta

Organ finančnih služb

Notabile Road

MT-Attard

Nizozemska

Ministrstvo za finance

Direktorat za politiko finančnih trgov

Postbus 20201

NL-2500 EE Den Haag

Poljska

Ministrstvo za finance

12 Świętokrzyska

PL-00-916 Varšava

Portugalska

Ministrstvo za finance

Direcção Geral dos Assuntos Europeus e Relações Internacionais

Av. Infante D. Henrique, 1C-1º

P-1100-278 Lizbona

Romunija

Narodna banka Romunije

Romunska nacionalna komisija za vrednostne papirje

Komisija za nadzor zavarovalnic

Komisija za nadzor zasebnih pokojninskih sistemov

25, Lipscani, sektor 3, Bukarešta, p. št. 030031

(2, Foisorului, Bukarešta, sektor 3

18, Amiral Constantin Balescu, sektor 1, Bukarešta

p. št. 011954

74, Splaiul Unirii, sektor 4, Bukarešta, p. št. 030128

Slovaška

Ministrstvo za finance

Stefanovicova 5

SK-817 82 Bratislava

Slovenija

Ministrstvo za gospodarstvo

Kotnikova 5

SI-1000 Ljubljana

Španija

Finančno ministrstvo

Directora General del Tesoro y Politica Financiera

Paseo del Prado 6-6a Planta

E-28071 Madrid

Švedska

Organ za finančni nadzor

Švedska centralna banka

Švedska agencija za potrošnike

p. p. 6750

S-113 85 Stockholm

Malmskillnadsgatan 7

S-103 37 Stockholm

Rosenlundsgatan 9

S-118 87 Stockholm

Združeno kraljestvo

Ministrstvo za finance Združenega kraljestva

1 Horse Guards Road

UK-London SW1A 2HQ

DEL B

Za Mehiko, Secretaría de Hacienda y Crédito Público

Mehika

Unidad de Banca, Valores y Ahorro

Insurgentes Sur 1971, Colonia Guadalupe Inn, Deleg. Álvaro Obregón, C.P, 01020 México, D.F.

Unidad de Seguros, Pensiones y

Seguridad Social

Insurgentes Sur 1971, Colonia Guadalupe Inn, Deleg. Álvaro Obregón, C.P, 01020 México, D.F.

KER Prvi dodatni protokol k Sporazumu upošteva pristop Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Uniji;

KER je bil Sporazum v češki, estonski, madžarski, latvijski, litovski, malteški, poljski, slovaški in slovenski jezikovni različici overjen pod enakimi pogoji kot različice, sestavljene v izvirnih jezikih Sporazuma;

KER Drugi dodatni protokol k Sporazumu upošteva pristop Republike Bolgarije in Romunije k Uniji;

KER je bil Sporazum v bolgarski in romunski jezikovni različici overjen pod enakimi pogoji kot različice, sestavljene v izvirnih jezikih Sporazuma;

KER člen 5(3) tega protokola določa začasno uporabo tega protokola s strani Unije in njenih držav članic pred zaključkom notranjih postopkov, potrebnih za začetek njegove veljavnosti –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:



ČLEN 1

Republika Hrvaška postane pogodbenica Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi.

ČLEN 2

1.    Po podpisu tega protokola Unija državam članicam in Mehiki pošlje hrvaško jezikovno različico Sporazuma.

2.    S pridržkom začetka veljavnosti tega protokola postane hrvaška jezikovna različica verodostojna pod enakimi pogoji kot jezikovne različice Sporazuma v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

ČLEN 3

Ta protokol je sestavni del Sporazuma.



ČLEN 4

Ta protokol je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

ČLEN 5

1.    Pogodbenici ta protokol podpišeta in odobrita v skladu s svojimi notranjimi postopki.

2.    Ta protokol začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da sta zaključili notranje postopke, potrebne v ta namen.

3.    Ne glede na odstavek 2 pogodbenici soglašata, da bosta do zaključka notranjih postopkov Unije in njenih držav članic za začetek veljavnosti tega protokola uporabljali določbe tega protokola od prvega dne v mesecu po dnevu, ko Unija in njene države članice predložijo uradna obvestila o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih za ta namen, in ko Mehika predloži uradno obvestilo o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih ta začetek veljavnosti tega protokola.



4.    Uradna obvestila se pošljejo generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki je depozitar tega protokola.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

V ..., dne ... leta ...

ZA EVROPSKO UNIJO IN NJENE DRŽAVE ČLANICE

ZA ZDRUŽENE MEHIŠKE DRŽAVE

(1) Kadar izjavo na računu izpolni pooblaščeni izvoznik v smislu člena 21 te priloge, mora biti na tem mestu vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Kadar izjave na računu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2) Treba je navesti poreklo izdelkov. Če se izjava na računu v celoti ali deloma nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute ali Melille v smislu člena 37 ter priloge, jih mora izvoznik jasno navesti v dokumentu, na podlagi katerega se izdela izjava, z oznako „CM“.
(3)    CZ: Trenutno se v parlamentu razpravlja o zakonodaji glede odprave merila zahtev finančnega trga.
(4)    Poleg zneska kapitala upošteva Banka Slovenije pri izdaji neomejenega ali omejenega bančnega dovoljenja tudi naslednje smernice (tako za domače kot za tuje prosilce):    
   nacionalno-gospodarske prednosti za nekatere bančne dejavnosti;    
   obstoječo območno pokritost Republike Slovenije z bankami;    
   dejansko izvajanje dejavnosti banke v primerjavi s tistimi iz obstoječega dovoljenja.    
(Pripomba: to določilo bo odpravljeno ob sprejetju novega zakona o bančništvu.)