EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.10.2017

COM(2017) 614 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

LETNO POROČILO O IZVAJANJU
SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EU IN KOREJO

{SWD(2017) 345 final}

1.UVOD

1. julija 2017 je minilo šest let od začetka uporabe Sporazuma o prosti trgovini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) med EU in njenimi državami članicami ter Republiko Korejo (v tem poročilu imenovano Koreja). Sporazum se začasno uporablja od julija 2011. Ko so ga ratificirale države članice EU, je uradno začel veljati 13. decembra 2015. Dodatni protokol k Sporazumu, ki upošteva pristop Hrvaške k EU, se začasno uporablja od 26. maja 2014, veljati pa je začel 1. januarja 2016.

Sporazum med EU in Korejo je prvi od celovitih sporazumov o prosti trgovini nove generacije. Poleg tega je to prvi trgovinski sporazum EU z azijsko državo. Je najambicioznejši sporazum o prosti trgovini, kar jih je EU doslej začela izvajati.

To je peto letno poročilo o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. Pripravljeno je v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 511/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami in Republiko Korejo 1 . Komisija v skladu s členom 13(1) te uredbe objavi letno poročilo o uporabi in izvajanju Sporazuma. Poročilu je v skladu s členom 3(3) priložen delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje letno poročilo o spremljanju najnovejših statističnih podatkov o uvozu izdelkov iz Koreje v občutljivih sektorjih.

Evropski parlament je 18. maja 2017 sprejel resolucijo 2 , v kateri je ocenil prvih pet let izvajanja Sporazuma med EU in Korejo. Priznal je zelo pozitivne gospodarske rezultate Sporazuma za EU, hkrati pa izrazil pomisleke glede nekaterih odprtih točk in zlasti glede pravic delavcev v Koreji.

2.METODE ZA ANALIZO

Spodnja analiza dvostranskih trgovinskih tokov za blago med EU in Korejo temelji na primerjavi podatkov za celotno koledarsko leto 2016 z letom 2010, zadnjim celotnim koledarskim letom pred začetkom začasne uporabe Sporazuma 1. julija 2011.

Analiza za trgovino s storitvami in naložbe temelji na zadnjih razpoložljivih letnih podatkih iz leta 2015, ki so se prav tako primerjali z letom 2010.

Opozoriti bi bilo treba, da sprememb v trgovinskih tokovih ni mogoče pripisati izključno Sporazumu, saj nanje vplivajo tudi drugi dejavniki. Kljub temu so navedeni podatki dober kazalnik dosedanjega delovanja Sporazuma.

Poročilo vsebuje tudi pregled dejavnosti različnih odborov in delovnih skupin, ustanovljenih v okviru Sporazuma za spremljanje njegovega izvajanja, v obdobju od januarja 2016 do maja 2017.

3.RAZVOJ TRGOVINE (NA LETNI RAVNI IN OD ZAČETKA ZAČASNE UPORABE)

3.1Trgovina z blagom

3.1.1Razvoj trgovine z blagom na splošno

Opozoriti je treba, da se je postopni začetek veljavnosti dogovorjenih tarifnih koncesij v prvih letih po začetku začasne uporabe 1. julija 2011 končal 30. junija 2016. Od takrat so skoraj vse tarife v celoti liberalizirane, zato v nasprotju s prejšnjimi poročili ni več razlike med proizvodi, ki so liberalizirani v celoti ali delno ali niso liberalizirani.

Izvoz iz EU v Korejo se je povečal za 59,2 %, in sicer z 28 milijard EUR leta 2010 na 44,5 milijarde EUR leta 2016. Izvoz iz EU v Korejo se je povprečno povečal za 8,1 %, povprečna letna rast uvoza iz Koreje v EU pa je bila 0,8 %.

Leta 2010, tj. v izhodiščnem letu pred začetkom začasne uporabe Sporazuma, je izvoz iz EU v Korejo znašal 28,0 milijarde EUR, uvoz iz Koreje pa 39,5 milijarde EUR. Leta 2016 je izvoz iz EU v Korejo znašal 44,5 milijarde EUR, uvoz iz Koreje pa 41,4 milijarde EUR. Trgovinski primanjkljaj EU s Korejo v višini 11,6 milijarde EUR leta 2010 se je leta 2016 spremenil v trgovinski presežek v višini 3,1 milijarde EUR.

Glede na sedanjo raven izvoza iz EU v Korejo bi bilo treba plačati dajatve v višini približno 2 milijard EUR, če Sporazuma ne bi bilo 3 .

Graf 1: Izvoz iz EU v Korejo in uvoz iz Koreje v EU, 2010–2016 (v milijardah EUR)

Trgovanje z blagom med EU-28 in Južno Korejo (v milijonih EUR)
	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
Uvoz iz Južne Koreje v EU	39 534	36 312	38 014	35 837	38 772	42 365	41 437
Izvoz iz EU v Južno Korejo	27 961	32 515	37 815	39 910	43 188	47 787	44 506
Trgovinska bilanca	–11 573	–3 797	–199	4 073	4 416	5 422	3 069

Vir: Eurostat, junij 2017.

Skupni izvoz iz EU v Korejo se je med letoma 2015 in 2016 zmanjšal za 6,9 %. Uvoz iz Koreje v EU se je zmanjšal za 2,2 %. Trgovinski presežek se je zato s 5,4 milijarde EUR zmanjšal na 3,1 milijarde EUR. To zmanjšanje je v skladu s splošnim vzorcem trgovanja EU v letu 2016. Skupni izvoz iz EU v svet se je med letoma 2015 in 2016 zmanjšal za 2,4 %. Uvoz iz sveta v EU se je zmanjšal za 1,2 %.

Izrazitejše zmanjšanje izvoza iz EU v Korejo je med drugim posledica manjše prodaje strojev, transportne opreme, motornih vozil (tudi zaradi afere z dizelskimi motorji) in izvoza nafte iz Združenega kraljestva (zaradi izteka sankcij za Iran) ter manjšega števila dostav zrakoplovov (več dostav je načrtovanih v naslednjih letih). Po drugi strani se je leta 2016 zmanjšal uvoz plovil, prikazovalnikov LCD in petrokemičnih izdelkov iz Koreje v EU.

Uvoz iz Koreje je leta 2010 obsegal 2,6 % skupnega uvoza v EU, leta 2016 pa 2,4 %, zaradi česar je bila Koreja leta 2016 osma največja trgovinska partnerka, iz katere je potekal uvoz v EU. Izvoz iz EU v Korejo je leta 2010 obsegal 2 % skupnega izvoza iz EU, leta 2016 pa 2,6 %, zaradi česar je bila Koreja leta 2016 deveti največji izvozni trg EU. Kar zadeva celotno trgovino, je bila Koreja osma največja partnerica EU.

Kar zadeva Korejo, se je delež uvoza iz EU v skupnem korejskem uvozu povečal z 9,1 % pred začetkom veljavnosti Sporazuma na 12,8 % leta 2016, zaradi česar je bila EU druga največja trgovinska partnerka, iz katere je potekal uvoz v Korejo (za Kitajsko). V istem obdobju se je delež EU v skupnem izvozu iz Koreje zmanjšal z 11,5 % na 10,9 % 4 , zaradi česar je EU tretji največji korejski izvozni trg. Kar zadeva celotno trgovino, je bila EU tretja največja partnerica Koreje (za Kitajsko in ZDA).

3.1.2Sektorski učinki

Kar zadeva izvoz iz EU v Korejo, so bile leta 2016 najpomembnejše kategorije proizvodov naslednje:

·„stroji in naprave“ (HS 5  16) so obsegali 29,2 % skupnega izvoza iz EU v Korejo. V tej kategoriji proizvodov se je izvoz zmanjšal za 8,2 % v primerjavi z letom 2015;

·„transportna oprema“ (HS 17) je obsegala 21,2 % skupnega izvoza iz EU v Korejo. V tej kategoriji se je izvoz zmanjšal za 6,4 % v primerjavi z letom 2015;

·„kemični proizvodi“ (HS 06) so obsegali 13,6 % skupnega izvoza iz EU v Korejo. V tej kategoriji proizvodov se je izvoz povečal za 8,4 % v primerjavi z letom 2015;

·druge kategorije proizvodov, v katerih se je od julija 2011 izvoz iz EU znatno povečal, so „mineralni proizvodi“ (HS 05) 6 ), „biseri in plemenite kovine“ (HS 14), „obutev“ (HS 12) in „les“ (HS 09).

Kar zadeva uvoz iz Koreje v EU, so bile leta 2016 glavne kategorije proizvodov naslednje:

·„stroji in naprave“ so obsegali 33,9 % skupnega uvoza iz Koreje v EU. V tej kategoriji proizvodov se je uvoz zmanjšal za 4,9 % v primerjavi z letom 2015;

·„transportna oprema“ je obsegala 26,1 % skupnega uvoza iz Koreje v EU. V tej kategoriji proizvodov se je uvoz zmanjšal za 4,9 % v primerjavi z letom 2015;

·znatno se je povečal uvoz „kemičnih proizvodov“ in „plastične mase“ (HS 07) v EU.

3.1.3    Dvostranska trgovina z motornimi vozili in avtomobilskimi deli

Vrednost izvoza motornih vozil iz EU (HS 8703) se je v obdobju 2010–2016 povečala za 244 %, in sicer z 1,68 milijarde EUR (64 200 enot) na 5,79 milijarde EUR (176 900 enot), kar predstavlja 13 % skupnega izvoza iz EU v Korejo.

Uvoz iz Koreje v EU se je povečal za 53 %, in sicer z 2,48 milijarde EUR na 4,79 milijarde EUR oziroma za 13 % glede na uvožene enote (s 300 000 enot na 339 000 enot). Motorna vozila predstavljajo skoraj 12 % skupnega uvoza iz Koreje v EU.

Graf 2: Izvoz motornih vozil iz EU v Korejo in uvoz motornih vozil iz Koreje v EU, 2010–2016 (v milijardah EUR)

Izvoz avtomobilskih delov iz EU v Korejo 7 je leta 2016 znašal približno 1,4 milijarde EUR. To pomeni, da se je v primerjavi z letom 2015 povečal za 25 %.

Uvoz avtomobilskih delov iz Koreje v EU je leta 2016 znašal približno 3,5 milijarde EUR. To pomeni, da se je v primerjavi z letom 2015 povečal za 9 %.

Trgovinski primanjkljaj na področju avtomobilskih delov je ostal stabilen pri približno –2,1 milijarde EUR.

3.2 Trgovina s storitvami in naložbe

Najnovejši podatki, ki so na voljo za storitve in naložbe, so iz leta 2015. Leta 2015 je izvoz storitev iz EU znašal 11,1 milijarde EUR. To pomeni povečanje za 49 % v primerjavi z letom 2010 (in po drugi strani zmanjšanje za 7 % v primerjavi z letom 2014). Istega leta, tj. leta 2015, je uvoz storitev iz Koreje v EU znašal 6,3 milijarde EUR. To pomeni povečanje za 32 % v primerjavi z letom 2010 (in povečanje za 7,3 % v primerjavi z letom 2014). Trgovina s storitvami med EU in Korejo predstavlja približno 1 % trgovine s storitvami zunaj EU. EU je imela leta 2015 na tem področju trgovinski presežek v višini 4,8 milijarde EUR.

Preglednica 1: Trgovina s storitvami EU–Koreja skupaj (v milijonih EUR)

	Uvoz v EU (v breme)	Izvoz iz EU (v dobro)	Trgovinska bilanca EU
2010	4 769	7 422	2 653
2011	4 625	7 887	3 262
2012	4 919	9 005	4 086
2013	5 641	10 758	5 117
2014	5 868	11 934	6 066
2015	6 298	11 089	4 792

Vir: Eurostat (plačilna bilanca).

Stanje izhodnih neposrednih tujih naložb iz EU v Korejo je v letu 2015 znašalo 49,8 milijarde EUR, kar je enako 3,5 % stanja neposrednih tujih naložb zunaj EU. Stanje vhodnih neposrednih tujih naložb iz Koreje v EU je v letu 2015 znašalo 20,9 milijarde EUR, kar je enako 0,7 % stanja neposrednih tujih naložb zunaj EU. Stanje neposrednih tujih naložb EU v Koreji je torej približno 2,5-krat večje od korejskega stanja neposrednih tujih naložb v EU. Stanje vhodnih neposrednih tujih naložb EU se je v obdobju 2010–2016 povečalo za 59 %, stanje izhodnih neposrednih tujih naložb EU pa za 33 %.

Preglednica 2: Neposredne tuje naložbe med EU in Korejo (v milijonih EUR)

	Stanje		Tokovi
	Vhodno	Izhodno	Vhodni	Izhodni
2010	13 140	37 480	4 012	2 448
2011	10 782	36 306	1 810	2 217
2012	16 866	35 206	4 302	–179
2013 (b)	14 949	32 274	1 340	823
2014	17 565	45 829	4 486	5 485
2015	20 914	49 755	1 800	–6 428

Opomba: (b) prekinitev serije. Podatki za obdobje 2010–2012 so zbrani v skladu z metodologijo BPM5 in niso primerljivi s podatki za obdobje 2013–2015, ki temeljijo na metodologiji BPM6. Subjekti s posebnim namenom (SPE – Special-Purpose-Entities) so vključeni 8 .

3.3Stopnja uporabe preferencialov

Ta stopnja kaže, koliko izvozniki EU uporabljajo preferenciale iz Sporazuma, tj. izkoriščajo znižanja dajatev iz Sporazuma 9 . Leta 2016 je skupna stopnja uporabe preferencialov EU na korejskem trgu znašala 71 %, kar je največ doslej. Leta 2015 je ta stopnja znašala 68 %, v letih 2014 in 2013 pa 65 %.

Na ravni držav članic so stopnje uporabe preferencialov zelo različne in znašajo od 20,8 % (Malta) do 86,8 % (Belgija). Države z najvišjimi stopnjami, ki presegajo 80 %, so Belgija, Slovaška, Ciper, Avstrija in Madžarska. Države članice z najnižjimi stopnjami, ki ne dosegajo 60 %, so Hrvaška, Irska, Nizozemska, Estonija, Finska in Malta.

Na ravni oddelka HS 10 je najvišja skupna stopnja uporabe preferencialov pri „živih živalih in živalskih proizvodih“ (oddelek 1), in sicer znaša 95,4 %, ter pri „transportni opremi“ (oddelek 17), kjer znaša 95 %. Natančneje,

pri motornih vozilih (poglavje 87 oddelka 17), ki predstavljajo več kot 20 % skupnega

izvoza iz EU v Korejo, za katerega so se uporabili preferenciali, je stopnja uporabe preferencialov 95,1-odstotna.

Po drugi strani je najnižja skupna stopnja uporabe preferencialov (znaša manj kot 60 %) pri „navadnih kovinah in

izdelkih iz navadnih kovin“ (oddelek 15), in sicer znaša 58,8 %, „biserih in kovinah“ (oddelek 14), in sicer znaša 56,9 %, v zelo pomembnem sektorju „stroji in mehanske naprave ter električna oprema“ (oddelek 16), in sicer znaša 54,7 %, pri „kožah z dlako ali brez“ (oddelek 8), „orožju in strelivu“ (oddelek 19) ter „razno“ (oddelek 20), in sicer znaša 53,7 %, 53,1 % oziroma 51,2 %.

Kar zadeva korejski izvoz v EU, je bila skupna stopnja uporabe preferencialov na trgu EU višja kot stopnja uporabe preferencialov EU in je leta 2016 znašala 87 %, medtem ko je leta 2015 znašala 85 %, leta 2014 pa 84 %.

4.DEJAVNOSTI ORGANOV IZVAJANJA

Z institucionalnimi določbami Sporazuma med EU in Korejo (člen 15) je bilo ustanovljenih sedem specializiranih odborov, sedem delovnih skupin in začet dialog o vprašanjih intelektualne lastnine. Odbor za trgovino, ki se sestaja letno na ministrski ravni, ima nadzorno vlogo in zagotavlja ustrezno izvajanje Sporazuma. Kot je povzeto v nadaljevanju, se je v obdobju od januarja 2016 do maja 2017 v EU sestala večina odborov in delovnih skupin, vključno z odborom za trgovino.

Delovna skupina za motorna vozila in njihove dele se je sestala 21. junija 2016 v Bruslju, obravnavala pa je okoljska vprašanja, tehnične standarde, harmonizacijo, konvergenco in vprašanja v zvezi z dostopom do trga. Dosežen je bil napredek glede tehnične posodobitve Priloge 2-C. Med sestankom je bil ugotovljen pozitivni razvoj v zvezi s pomisleki EU, kot so tehnične zahteve glede sedežev, preskusni postopek Flex-PLI in sprejetje 48-voltne tehnologije. Med vprašanji glede dostopa do trga so se med drugim obravnavali vlačilci, samocertificiranje in označevanje avtomobilskih delov, omejen dostop do trga za nekatere tipe vozil, mejne širine vozil, potrdila o homologaciji in politike, ki vplivajo na uvoz motornih koles.

Delovna skupina za farmacevtske izdelke in medicinske pripomočke, ki se je sestala 22. junija 2016 v Bruslju, je med drugim razpravljala o korejski cenovni politiki za farmacevtske proizvode ter ustreznem priznanju vrednosti inovativnih zdravil in tehnologij, serializaciji za zdravila, priznanju farmacevtskih zbirk iz EU ter povračilu za pripomočke za enkratno uporabo, zahtevah za klinične preskuse ter stanju priglašenih organov v EU.

Odbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe se je v Bruslju sestal 21. oktobra 2016. Razpravljal je o postopku za odobritev uvoza govejega mesa iz EU, zahtevi EU za priznanje odločitev o regionalizaciji, odpravi korejske prepovedi uvoza svinjine, perutnine in perutninskih proizvodov iz nekaterih držav članic EU ter klavzuli glede kraja, kjer je bila žival skotena ali izvaljena in vzrejena, v dvostranskih sanitarnih protokolih med državami članicami EU in Korejo. EU je odprla tudi vprašanja o količini zbranih vzorcev za testiranje proizvodov z visoko vrednostjo in vprašanje v zvezi s certificiranjem na podlagi korejskih pravil za proizvode, ki se proizvedejo v eni državi članici, v Korejo pa odpremijo prek druge države članice. Koreja je opozorila na izvoz piščančje juhe z ginsengom v EU.

Odbor za trgovino z blagom se je sestal 15. novembra 2016 v Bruslju. Razpravljal je o splošnem izvajanju Sporazuma po petih letih ter priznal njegove koristne učinke za EU in Korejo. Obe strani sta razpravljali o izidu dialoga o elektroniki, ki je potekal dan prej in je obravnaval številna vprašanja (pregled člena 4 in člena 5.2 Priloge 2-B k Sporazumu, razširitev področja uporabe Priloge 2-B zaradi vključitve preskušanja radijske opreme, stanje izvajanja direktive EU o okoljsko primerni zasnovi za televizorje in prikazovalnike, zahteve za preskuse za postopke ugotavljanja skladnosti iz direktive EU o radijski opremi, obdobje odloga za izvajanje novih direktiv o nizki napetosti in elektromagnetni združljivosti). Znova so bila odprta vprašanja dostopa kozmetične industrije EU do trga, tj. o korejskem sistemu elektronske izmenjave podatkov ter zahtevah glede rezervacije prostora za prodajo proizvodov malih in srednjih podjetij, ki se nanašajo na brezcarinske prodajalne v mestnih središčih. Kar zadeva konkurenco, je EU zahtevala informacije o korejski zakonodaji v zvezi s prepovedanimi subvencijami in izrazila pomisleke glede korejskih načrtov za podporo lokalnega ladjedelništva. Nazadnje sta pogodbenici razpravljali o pripravah odbora za trgovino.

EU in Koreja sta 16. novembra 2016 v Bruslju organizirali srečanje delovne skupine za sodelovanje pri trgovinskih sredstvih. Na njem sta se izboljšala poučenost pogodbenic o zakonih, politikah in praksah druge pogodbenice v zvezi s trgovinskimi sredstvi ter njihovo razumevanje. Srečanje je omogočilo tudi izmenjavo statističnih podatkov in informacij v zvezi z dvostranskimi protidampinškimi ukrepi in tekočimi preiskavami, pa tudi svetovnimi trendi v preiskavah v zvezi s trgovinskimi sredstvi.

Dialog o intelektualni lastnini je potekal 24. novembra 2016 v Seulu. Obe strani sta predstavili najnovejše informacije o zakonodajnih in političnih spremembah v zvezi z avtorskimi pravicami, patenti, blagovnimi znamkami in izvrševanjem. EU je opozorila na pomen ohranjanja ravnovesja med imetniki pravic standardnih patentov in izvajalci v korejski politiki konkurence. Poleg tega je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkljivega izvajanja določb Sporazuma o pravicah do javnega izvajanja pred revizijo zakona o avtorskih pravicah v Koreji ter poudarila gospodarski pomen tega vprašanja za EU in Korejo.

Delovna skupina o javnih naročilih se je sestala 26. novembra 2016 v Seulu. Pogodbenici sta predstavili informacije o zadnjih spremembah zakonodaje, razpravljali o široki razlagi varnostne izjeme na podlagi člena 3 Sporazuma o javnih naročilih v Koreji ter izmenjali mnenja o dostopu malih in srednjih podjetij do javnih naročil. EU se je med drugim pozanimala o morebitnem interesu korejske strani za vzpostavitev skupnega portala javnega naročanja ali povezave med ustreznima portaloma. Pogodbenici sta se dogovorili za nadaljnjo krepitev sodelovanja.

Delovna skupina za geografske označbe je imela leta 2016 dva delovna sestanka po telekonferenci, in sicer 7. julija in 30. novembra. Nadaljevale so se razprave o postopku dodajanja geografskih označb na seznam zaščitenih geografskih označb v okviru Sporazuma. Pogodbenici sta razpravljali tudi o izvrševanju nekaterih evropskih geografskih označb na korejskem trgu in korejskih geografskih označb na trgu EU.

Četrto srečanje odbora za sodelovanje v kulturi med EU in Korejo je bilo 6. marca 2017 v Seulu. Strani sta se strinjali, da se obnovi pravica avdiovizualnih koprodukcij EU in Koreje do izkoriščanja njunih zadevnih shem za spodbujanje lokalne/regionalne kulturne vsebine ter da se povečajo njuna prizadevanja za obveščanje avdiovizualnih operaterjev. Druge teme so se nanašale na gostovanja umetnikov, izmenjavo podatkov in podporo kulturnemu sodelovanju.

Odbor za trgovino in trajnostni razvoj se je 24. marca 2017 sestal v Bruslju. Pogodbenici sta izmenjali stališča o okoljskih in delovnih politikah. V poglavju 5 so te razprave natančneje opisane.

Carinski odbor se je sestal 7. aprila 2017 v Seulu. Obravnaval je vprašanja v zvezi s pravili o poreklu, na primer o razlagi glavne sestavine osnove surimija, postopkih potrjevanja porekla in sistemu pooblaščenega izvoznika, pa tudi o tehnični posodobitvi pravil za posamezne proizvode s HS 2007 na HS 2017. Pogodbenici sta tudi razpravljali o sodelovanju pri preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o izogibanju ukrepom trgovinske zaščite za cevi iz nerjavnega jekla in module sončnih kolektorjev s poreklom iz Kitajske, EU pa je na splošno pojasnila pravne in praktične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vzajemno priznavanje pooblaščenih gospodarskih subjektov.

Odbor za trgovino se je šestič srečal 16. decembra 2016 v Bruslju. Srečanju sta sopredsedovala komisarka za trgovino Cecilia Malmström ter korejski minister za trgovino, industrijo in energijo Hyunghwan Joo. Oba sta spremljali veliki delegaciji. Ob peti obletnici uporabe Sporazuma med EU in Korejo sta obe strani pozdravili okrepljene dvostranske trgovinske odnose in predstavili pogled na prihodnje odnose (npr. povišanje stopnje uporabe preferencialov ter udeležbe malih in srednjih podjetij, prilagajanje tehnološkim spremembam). Koreja je opozorila na svoj stalni (čeprav manjši) trgovinski primanjkljaj z EU.

EU je v zvezi z uvodnimi razpravami o spremembi Sporazuma ponovila svoj interes za spremembo določb, ki so med drugim povezane z neposrednim prevozom, popravljenim blagom in vlačilci. Koreja je spomnila, da se načeloma želi pogajati z EU o zaščiti naložb, vendar še ni pripravljena nadaljevati na podlagi pristopa EU s sistemom sodišč za naložbe.

EU je izrazila resne pomisleke glede nezadostnega napredka pri ratifikaciji in izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela ter zaščiti pravic delavcev v Koreji. Močno je poudarila potrebo, da se dovoli izvoz govedine iz EU v Korejo. Med drugimi obravnavanimi vprašanji so bili regionalizacija (svinjina in perutnina), carinski postopki (preverjanje porekla), začasno izvzetje od dajatev za popravljeno blago, pravice intelektualne lastnine (pravice do javnega izvajanja), geografske označbe, avtomobilski sektor (homologacija), ladjedelništvo (subvencije) ter poštne in kurirske storitve.

Koreja je potrdila, da bo začasno oprostitev davka za popravljeno blago zaradi večkratnih zahtev EU in industrije po izteku roka 31. decembra 2016 podaljšala še za dve leti. Opozorila je na vprašanja izvajanja in dostopa do trga v zvezi s piščančjo juho, surimijem (ribo), standardi EU za okolje za televizorje ultra visoke ločljivosti (UHD), dobrimi proizvodnimi praksami za medicinske pripomočke, vzajemnim priznavanjem za poklicne storitve in protidampinškimi preiskavami s strani EU. Obe strani sta se strinjali z nadaljnjo razpravo o vprašanjih izvajanja in dostopa do trga v okviru zadevnih specializiranih odborov in delovnih skupin.

5.IZVAJANJE DOLOČB O TRGOVINI IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU

Komisija je nadaljevala sodelovanje s Korejo pri izvajanju zavez iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, povezanih z delom in okoljem. Poseben poudarek je bil namenjen pravicam delavcev zaradi zagotavljanja napredka pri izvajanju zavez, podanih na primer v zvezi s spoštovanjem temeljnih načel Mednarodne organizacije dela glede svobode združevanja in pravice do kolektivnih pogajanj ter ratifikacije temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela.

Peta seja odbora za trgovino in trajnostni razvoj je bila 24. marca 2017 v Bruslju. EU in Koreja sta tako lahko nadaljevali dialog in sodelovanje pri izvajanju poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju. Kar zadeva vprašanja v zvezi s politiko dela, je EU poudarila potrebo po zagotovitvi napredka pri izvajanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela in glede stanja v zvezi s svobodo združevanja. Koreja je zagotovila informacije o domačih razmerah in prizadevanjih za ratifikacijo temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela ter stanju v zvezi s svobodo združevanja. EU je v zvezi s tem menila, da so potrebne dodatne razprave. Koreja je predstavila tudi izzive, s katerimi se srečuje v zvezi z brezposelnostjo mladih in „četrto industrijsko revolucijo“, ter v zvezi s tem navedla pomen socialnega dialoga. EU je zagotovila tudi informacije o političnem dokumentu o evropskem stebru socialnih pravic in predstavila ukrepe, sprejete za spodbujanje socialnega dialoga.

EU in Koreja sta poleg tega ovrednotili svoj projekt sodelovanja za izvajanje Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in delu, ki se je izkazal za pomembnega pri zagotavljanju boljšega razumevanja med Korejo in EU, saj se je odprava diskriminacije na podlagi spola štela za skupni izziv.

Na srečanju odbora za trgovino in trajnostni razvoj so razpravljali tudi o vprašanjih okoljske politike, pri čemer sta EU in Koreja izmenjali informacije o zadevnih ukrepih za spodbujanje krožnega gospodarstva, vključno z ravnanjem z odpadki. Menili sta, da bi bila nadaljnje sodelovanje in izmenjava informacij v obojestransko korist, Koreja pa bo preučila ponudbo EU, da v Korejo napoti misijo za krožno gospodarstvo. EU in Koreja sta tudi izmenjali informacije o zadevnih prizadevanjih za ratifikacijo Konvencije Minamata o živem srebru. Razpravljali sta o svojih prizadevanjih v zvezi z bojem proti nezakoniti trgovini z jeguljami v okviru CITES in glede doseganja ciljev biotske raznovrstnosti, določenih v Konvenciji o biološki raznovrstnosti.

EU je v zvezi s sodelovanjem na področju podnebnih sprememb poudarila pomen sodelovanja med strateškimi partnerji in vodilno vlogo skupine G20 v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma ter pomen usklajenih podnebnih politik. Koreja in EU sta pregledali tekoči projekt sodelovanja o sistemih za trgovanje z emisijami, ki poteka dobro, in se strinjali, da bi mu koristila udeležba drugih korejskih ministrstev.

Komisija je uporabila številne druge kanale za sporočanje svojih pomislekov glede stanja v zvezi s pravicami delavcev v Koreji in vztrajanje pri nadaljnjem napredku. Pomisleki so bili izraženi v odboru za trgovino, v dopisih komisarke za trgovino njenemu korejskemu kolegu in med številnimi dvostranskimi stiki, tudi med obiskom delegacije EU v Koreji.

Izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju je podprla tudi civilna družba z dejavnim sodelovanjem prek notranjih svetovalnih skupin EU in Koreje, ki sta se od septembra 2015 srečali štirikrat oziroma osemkrat. Notranja svetovalna skupina EU je bila zlasti dejavna pri predstavljanju mnenj članov glede stanja v zvezi s pravicami delavcev v Koreji. Peto srečanje foruma civilne družbe, ki združuje notranji svetovalni skupini EU in Koreje, je bilo 20. in 21. marca 2017 v Bruslju, pred tem pa je bila organizirana delavnica o družbeni odgovornosti podjetij. Forum je EU in Koreji izdal priporočila o izvajanju poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju.

6.    POSEBNA PODROČJA, O KATERIH JE TREBA POROČATI ALI JIH SPREMLJATI

Komisija v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 511/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule 11 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o spremljanju najnovejših statističnih podatkov o uvozu izdelkov iz Koreje v občutljivih sektorjih in tistih sektorjih, na katere je bilo spremljanje razširjeno. Razvoj uvoza iz Koreje v EU v sektorjih, za katere velja spremljanje (avtomobili, tekstil, elektronika), in rezultati posebnega spremljanja povračila dajatev so predstavljeni v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu poročilu.

7.    GLAVNA ODPRTA VPRAŠANJA IN NADALJNJI UKREPI

Polno in pravilno izvajanje Sporazuma med EU in Korejo je še naprej ključnega pomena, da se zagotovijo pričakovane koristi za obe strani.

EU ima resne pomisleke zlasti na področju trgovine in trajnostnega razvoja, tj. glede nezadostnega napredka pri ratifikaciji in izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela ter zaščiti pravic delavcev v Koreji. Komisija bo z novo korejsko vlado tesno sodelovala pri obravnavi teh vprašanj ter nadaljevala sodelovanje z notranjo svetovalno skupino EU in forumom civilne družbe, ki ga sestavljajo zainteresirane strani z obeh strani.

EU se posebej zavzema za ponovni izvoz govedine na korejski trg, ki je za ves uvoz iz EU zaprt od januarja 2001. Korejsko sprejetje načela regionalizacije za bolezni živali je še ena pomembna tema na sanitarnem in fitosanitarnem področju.

Na področju intelektualne lastnine mora Koreja vzpostaviti sistem povračil za pravice do javnega izvajanja. Prav tako se mora strinjati z zaščito dodatnih geografskih označb in sprejeti načela regulativnega okvira za poštne storitve. Druga vprašanja v zvezi z dostopom do trga in izvajanjem se med drugim nanašajo na elektroniko, avtomobile in stroje.

Izboljšave na področju carinskih postopkov bi lahko prispevale k povišanju stopnje uporabe preferencialov ter dodatno spodbudile udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP). Zaradi tehnoloških sprememb, na primer na področju elektronike, bodo potrebne prilagoditve.

Specializirani odbori in delovne skupine, vzpostavljeni na podlagi Sporazuma med EU in Korejo, bodo še naprej razpravljali o vprašanjih izvajanja in dostopa do trga in iskali rešitve zanje, da bi prišli do oprijemljivih rezultatov. Izkazali so se tudi za koristne forume za razpravo o trenutnih in prihodnjih regulativnih spremembah ter področjih prihodnjega sodelovanja.

Poleg tega bo Komisija nadaljevala uvodne razprave s Korejo o svežnju sprememb Sporazuma ali njegovih protokolov za uravnotežen in medsebojno sprejemljiv izid.

8.SKLEPI

Iz prvih šestih let uporabe je razvidno, da je Sporazum med EU in Korejo zelo uspešen.

Izvoz blaga iz EU v Korejo se je med letoma 2010 in 2016 povečal za 59 %. Povečal se je tudi korejski izvoz, čeprav počasneje zaradi zmanjšanja povpraševanja v EU zaradi finančne krize. Zato se je primanjkljaj EU v trgovini z blagom v višini 11,6 milijarde EUR leta 2010 spremenil v presežek v višini 3,1 milijarde EUR leta 2016.

Izvoz storitev iz EU v Korejo se je v obdobju 2010–2015 povečal za 49 %, uvoz iz Koreje v EU pa za 32 %. EU je imela leta 2015 trgovinski presežek v višini 4,8 milijarde EUR.

Stanje vhodnih neposrednih tujih naložb EU se je v istem obdobju povečalo za 59 %, stanje izhodnih neposrednih tujih naložb EU (naložbe EU v Koreji) pa za 33 %.

Kljub nadaljnji prisotnosti nekaterih težav, opisanih v oddelku 7, je izvajanje na večini področij dobro in močno spodbuja gospodarski razvoj na obeh straneh. To je bilo priznano tudi v resoluciji Evropskega parlamenta, ki je bila sprejeta 18. maja 2017 12 .

(1) UL L 145, 31.5.2011, str. 19.

(2) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P8-TA-2017-0225&language=SL&ring=A8-2017-0123.   

(3) Ta izračun v petem letu izvajanja Sporazuma (podatki ITC) temelji na korejskem uvozu iz EU na ravni HS6.

(4) Delež EU v skupnem korejskem uvozu se nanaša na uvoz iz EU v Korejo kot delež svetovnega uvoza v Korejo. Delež EU v skupnem korejskem izvozu se nanaša na izvoz iz Koreje v EU kot delež izvoza iz Koreje v svet.

(5) Harmonizirani sistem.

(6)  Izvoz „mineralnih proizvodov“ iz EU v Korejo se je povečal zlasti v prvem letu izvajanja Sporazuma. Mineralni proizvodi predstavljajo 7 % skupnega izvoza iz EU v Korejo.

(7)  Avtomobilski deli vključujejo pnevmatike (401110, 401211), motorje (840733, 840734, 840790, 840820) in dele (8708).

(8) Subjekti s posebnim namenom so leta 2014 predstavljali 44 % stanja izhodnih neposrednih tujih naložb iz EU v Korejo in 3 % stanja vhodnih neposrednih tujih naložb iz Koreje v EU. Pri tokovih pa so subjekti s posebnim namenom predstavljali 84 % izhodnih tokov iz EU v Korejo in 19 % vhodnih tokov iz Koreje v EU.

(9)  Enaka je naslednjemu razmerju:Preferencialni uvoz Koreje (vrednost izvoza EU v Korejo, ki v Korejo prispe v okviru preferencialnih stopenj)Uvoz Koreje, upravičen do preferencialov (vrednost izvoza iz EU v Korejo, ki je upravičen do preferencialnih stopenj)

(10)  Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga.

(11) UL L 145, 31.5.2011, str. 19.

(12) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P8-TA-2017-0225&language=SL&ring=A8-2017-0123.