EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.6.2017

COM(2017) 338 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe

1. januar 2016–31. december 2016

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe

1. januar 2016–31. december 2016

UVOD

Kot del strategije dostopa na trg so v tej sedmi izdaji poročila o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe analizirane trgovinske ovire in ovire za naložbe, ki so jih Komisiji podjetja in države članice sporočili prek partnerstva za dostop na trg 1 .

To partnerstvo med Komisijo, državami članicami in evropskimi podjetji se je že izkazalo za neprecenljivo za zbiranje informacij o trgovinskih ovirah ter za skupno prednostno razvrščanje in opredelitev skupnih strategij za odpravo ovir. Komisija je na podlagi teh izkušenj in ob upoštevanju naraščajočega protekcionizma v svojem sporočilu „Trgovina za vse“ 2 razglasila „okrepljeno partnerstvo“ za okrepitev sedanjih skupnih prizadevanj in za njihovo razširitev na izvajanje sporazumov o prosti trgovini, saj trenutno zajemajo samo odpravo ovir za trgovino in naložbe 3 .

V tem smislu je letošnje poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe osredotočeno na dejanske ovire, ki neposredno vplivajo na gospodarske subjekte EU v tretjih državah. Ta pristop pomeni prehod z analiz splošnih protekcionističnih teženj, ki so bile obravnavane v prejšnjem poročilu 4 , da bi se osredotočili na najpomembnejše ovire, ki vplivajo na izvoz EU v 51 tretjih držav 5 , kot so bile sporočene prek partnerstva za dostop na trg in zabeležene v oddelku trgovinskih ovir podatkovne zbirke o dostopu na trg 6 . Na podlagi analize ukrepov, ki vplivajo na podjetja EU, je mogoče izpeljati nekatere sklepne ugotovitve, ki na splošno potrjujejo stalno naraščanje protekcionističnih teženj, ki so bile zaznane v prejšnjih poročilih o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe ter poročilih o protekcionizmu.

Prvi oddelek tega poročila vsebuje numerično analizo glede na državo, vrsto ovire in sektor od skupno 372 aktivnih 7 trgovinskih ovir in ovir za naložbe, vpisanih v podatkovni zbirki o dostopu na trg, in 36 novih ovir, zabeleženih v letu 2016.

Drugi del vsebuje podrobnejšo analizo novih ovir, ki so bile sporočene v letu 2016 (od 1. januarja do 31. decembra 2016), z opisom konkretnih teženj v različnih državah in sektorjih ter z oceno trgovinskih tokov, na katere bi lahko vplivale.

Tretji del vsebuje opredelitev orodij, ki so se uporabila v okviru strategije dostopa na trg za obravnavo teh ovir, in pregled 20 ovir, ki so bile v letu 2016 uspešno odpravljene. Poudarjene so tudi nekatere velike zgodbe o uspehu, in sicer na podlagi splošne analize o trgovinskih tokovih, na katere bi lahko vplivale, in glavnih sektorjih, ki so imeli od tega koristi.

I.        PREGLED TRGOVINSKIH OVIR IN OVIR ZA NALOŽBE

To poglavje vsebuje analizo dejanskega stanja in numerično analizo trgovinskih ovir v tretjih državah in s tem povezane težnje, na podlagi oddelka podatkovne zbirke o dostopu na trg o trgovinskih ovirah, kamor se zapisujejo vse ovire, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi v okviru partnerstva za dostop na trg.

Opozoriti je treba, da podatkovna zbirka o dostopu na trg (in to poročilo) ne zagotavljata celovitega pregleda vseh trgovinskih ovir, s katerimi se spoprijemajo gospodarski subjekti EU 8 . Morda so se družbe odločile, da nekaterih ovir ne bodo prijavile partnerstvu za dostop na trg, ker upajo, da jih bodo same odpravile ali da bodo zaobšle njihove učinke, ali pa ovira morda v partnerstvu za dostop na trg ni določena kot prednostna. Nekatere družbe morda ne vedo za možnost, da se z ovirami lahko soočijo prek partnerstva za dostop na trg.

Čeprav podatkovna zbirka o dostopu na trg in to poročilo ne prejudicirata (ne)zakonitosti zabeleženih ukrepov, pa so bile vse te ovire opredeljene kot problematične za družbe EU in prednostno razvrščene za nadaljnje ukrepe v okviru partnerstva za dostop na trg, saj bi lahko bile diskriminatorne, nesorazmerne ali bi lahko omejevale trgovino.

A.    SKUPNO ŠTEVILO TRGOVINSKIH OVIR IN OVIR ZA NALOŽBE

V času priprave tega poročila je bilo v podatkovni zbirki o dostopu na trg skupno zabeleženih 372 aktivnih trgovinskih ovir in ovir za naložbe. Ta podatek kaže, da je partnerstvo za dostop na trg uspešen forum za ugotavljanje trgovinskih ovir, hkrati pa kaže tudi, da znatno število ukrepov še naprej omejuje priložnosti izvoznikov in vlagateljev EU. Podatkovna zbirka o dostopu na trg omogoča razlikovanje med zabeleženimi trgovinskimi ovirami glede na tretjo državo, vrsto ukrepa in sektor. To poročilo sledi tej razčlenitvi.

1.    Razčlenitev vseh ovir glede na tretjo državo

V preglednici 1 je grafični prikaz geografske porazdelitve teh ukrepov.

Vseh deset držav z največjim številom še veljavnih trgovinskih ovir je gospodarstev G20, kljub temu da so voditelji na vrhu držav G20, ki je 4. in 5. septembra 2016 potekal v Hangzhouju, ponovili zaveze o zavračanju protekcionizma. Največje število ovir je bilo zaznano v Rusiji, kjer je zabeleženih 33 ukrepov. Od teh se jih 16 uporablja neposredno na meji, 14 onkraj meje, 3 pa so subvencije, ki izkrivljajo trgovino. Države z drugim največjim številom aktivnih ovir so Brazilija, Kitajska in Indija, za vsako je trenutno zabeleženih 23 ukrepov. To so večinoma ukrepi onkraj meje (14 v Braziliji ter 12 na Kitajskem in v Indiji), pa tudi neposredno na meji (9 v Braziliji, 10 na Kitajskem in 11 v Indiji). V zvezi s Kitajsko je v podatkovni zbirki o dostopu na trg zabeležen tudi en ukrep v zvezi s subvencijami.

Ostale tretje države, glede katerih je zabeleženih 10 ali več trgovinskih ovir in ovir za naložbe, so Indonezija (17), Južna Koreja (17), Argentina (16), Združene države (16), Turčija (15), Avstralija (13), Tajska (11), Vietnam (11), Čile (10) in Mehika (10).

Preglednica 1: Geografska razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe v podatkovni zbirki o dostopu na trg (* države G20) 

2. Razčlenitev vseh ovir glede na vrsto ukrepa

Podatkovna zbirka o dostopu na trg omogoča tudi razlikovanje med vrstami ovir. To je prikazano v preglednici 2.  

Preglednica 2: Razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe v podatkovni zbirki o dostopu na trg glede na vrsto ukrepa

Iz grafikona izhaja, da je na področjih bolj tradicionalnih mejnih ukrepov na eni strani in ukrepov onkraj meje na drugi strani enako število ovir (na vsakem področju 183). Mejni ukrepi so omejitve, ki neposredno vplivajo na uvoz in izvoz, običajno prek zviševanja tarif, količinskih omejitev, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, uvoznih dovoljenj ali neposredno prek prepovedi trgovanja. Rusija (16), Indija (11), Argentina (11), Kitajska (10) in Turčija (10) so države, ki so se najpogosteje zatekle k tem oviram.

V podatkovni zbirki o dostopu na trg je zabeleženo enako veliko število ukrepov onkraj meje. Te ovire zajemajo omejitve, ki se nanašajo na storitve, naložbe, javno naročanje, pravice intelektualne lastnine ali neupravičene tehnične ovire v trgovini. Največje število takih ukrepov je zabeleženo za Rusijo, Brazilijo (vsaka 14), Kitajsko (12) in Indijo (12).

Tretja glavna kategorija zabeleženih ovir so subvencije, ki izkrivljajo trgovino. Čeprav se subvencije obravnavajo v protisubvencijskih preiskavah, so se države članice in podjetja nekatere sheme subvencij (šest) odločili prijaviti tudi v okviru partnerstva za dostop na trg, iz česar izhaja, da te nepoštene prakse pomenijo vse večji izziv. Rusija je odgovorna za polovico zabeleženih subvencij, ki še posebej izkrivljajo trgovino (tri), sledijo ji Kitajska, Južna Koreja in Združene države (na vsako državo po ena subvencija).

B.    TRGOVINSKE OVIRE IN OVIRE ZA NALOŽBE, SPOROČENE V LETU 2016

Glede na letno izdajo poročila o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe, je to dobra priložnost za letni prikaz novih ovir ter dejavnosti partnerstva za dostop na trg za odpravo ovir. V letu 2016 je bilo po podatkih iz podatkovne zbirke o dostopu na trg zabeleženih 36 novih ovir v 21 tretjih državah 9 . Število novih ovir v letu 2016 je torej precej v skladu z 39 novimi ukrepi v letu 2015.

1.    Razčlenitev ovir, sporočenih v letu 2016, glede na tretjo državo

Geografska porazdelitev teh novih ovir je prikazana v preglednici 3.

Preglednica 3: Geografska razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe, ki so bile sporočene v letu 2016 (* države G20) 

Največje število novih ovir v letu 2016 je bilo sporočenih v odnosih na področju trgovine in naložb z Rusijo (šest) in Indijo (pet), kar potrjuje protekcionistične težnje, ki so bile ugotovljene že v lanskem poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe. Tudi Švica se je zatekla k trem novim oviram, medtem ko sta bili sporočeni po dve novi oviri v Alžiriji, na Kitajskem, v Egiptu in Turčiji. Preostalih 14 novih ovir je bilo zabeleženih v drugih posameznih tretjih državah.

2.    Razčlenitev ovir, sporočenih v letu 2016, glede na vrsto ukrepa

Preglednica 4 vsebuje pregled treh glavnih vrst ukrepov, ki so bili zabeleženi v letu 2016.

Preglednica 4: Razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe, ki so bile sporočene v letu 2016 glede na vrsto ukrepa

Večina ovir, ki so bile zabeležene v letu 2016, je ukrepov onkraj meje (20), kar kaže na povečano zanašanje na notranje ukrepe, ki vplivajo na izvoz ali naložbe EU ter jih je pogosteje težje zaznati in obravnavati. Večina zabeleženih omejitev je bila sprejeta na področju blagovne menjave, vključno z neupravičenimi regulativnimi ovirami, notranjimi davčnimi ukrepi in pravicami intelektualne lastnine (17). Poleg tega je bilo zabeleženih nekaj novih ovir v zvezi s trgovino s storitvami (dve) in naložbami (ena).

Čeprav je v letu 2016 število novih ukrepov onkraj meje preseglo tradicionalne trgovinske ovire, s katerimi se srečujejo izvozniki EU na carini, pa je število novih mejnih ukrepov ostalo precejšnje (13). Večina teh omejitev je omejevala uvoz v tretje države s povečanjem tarif, kvotami, prepovedmi ali obremenjujočimi shemami dovoljenj (osem). Poleg tega se je pojavilo precejšnje število novih sanitarnih in fitosanitarnih omejitev (štiri). Število na novo zabeleženih izvoznih omejitev trgovinskih partneric EU je bilo v letu 2016 bolj omejeno (ena).

Seznam ovir, sporočenih v letu 2016, vsebuje tudi nove ukrepe subvencij (tri), bodisi v obliki splošnih shem subvencij (dve) bodisi posebej vezanih na izvoz (ena).

3.    Razčlenitev ovir, sporočenih v letu 2016, glede na sektor

Iz preglednice 5 izhaja, da je število novih ukrepov, zabeleženih v letu 2016, vplivalo na 13 različnih sektorjev gospodarske dejavnosti.

Preglednica 5: Sektorska razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe, ki so bile sporočene v letu 2016

Največje število na novo sporočenih ovir je bilo zabeleženo v sektorju vin in žganih pijač (sedem), ki mu sledi sektor kmetijstva in ribištva (šest). Po dve novi oviri sta bili zabeleženi v avtomobilskem, farmacevtskem in storitvenem sektorju, sektorju medicinskih pripomočkov in igrač ter sektorjih železa, jekla in neželeznih kovin. Posamezne ovire so bile sporočene tudi v gradbenem in pohištvenem sektorju, sektorju IKT ter ladjedelniškem in tekstilnem sektorju (po ena v vsakem). Nazadnje, zabeleženih je bilo šest horizontalnih ovir, ki vplivajo na več sektorjev.

II.        GLAVNE TRGOVINSKE OVIRE IN OVIRE ZA NALOŽBE, SPOROČENE V LETU 2016

To poglavje vsebuje podrobnejšo analizo novih ovir v sedmih trgovinskih partnericah, v zvezi s katerimi je bilo v letu 2016 zabeleženih več novih ovir, in sicer so to: Rusija, Indija, Švica, Kitajska, Alžirija, Egipt in Turčija. Ocenjeni so tudi trgovinski tokovi, na katere bi te ovire lahko vplivale.

A.    KVALITATIVNA ANALIZA NOVIH OVIR

1.    Rusija

V času velike notranje gospodarske krize se je Rusija v letu 2016 še naprej zatekala k trgovinskim oviram, da bi zavarovala svojo lokalno industrijo, s čimer je potrdila težnje, opažene v prejšnjih poročilih. Rusija je v letu 2016 zabeležila največje število novih ovir (šest), s čimer se je skupno število obstoječih ovir te države povečalo na 33, država pa je na najvišjem mestu po skupnem številu zabeleženih trgovinskih ovir.

Subvencije, ki izkrivljajo trgovino, so bile med glavnimi ovirami, sporočenimi za Rusijo, pri čemer sta bila v letu 2016 zabeležena dva taka nova ukrepa. Cilj enega od novih ukrepov subvencij je bil spodbujanje proizvodnje ruskih industrijskih tovarn v avtomobilskem sektorju in sektorju kmetijskih strojev, kar je posledica znatnega upada lokalnega povpraševanja. V zvezi s tem je vlada izdala dve uredbi, s katerima je družbam v teh sektorjih, ki delujejo v Rusiji, iz zveznega proračuna zagotovila izvozne subvencije.

Vlada je uvedla tudi posebne omejitve glede udeležbe tujih družb v okviru naložbenih projektov, ki jih izvajajo podjetja v državni lasti ali zasebne družbe, ki jih subvencionira država. V okviru tega ukrepa je Rusija uvedla tudi 15-odstotni cenovni preferencial za ruske družbe, ki sodelujejo pri razpisih podjetij v državni lasti.

Nadalje, Rusija je uvedla dve novi oviri v zvezi s potrdili v cementnem in farmacevtskem sektorju, katerih cilj je zaščita lokalne proizvodnje in spodbujanje nadaljnje lokalizacije proizvodnje. Glede cementa je uvedla obvezne zahteve glede potrdil in jih ni izdajala uvoznim družbam (razen glede belega cementa), kar je od marca 2016 ustavilo izvoz cementa iz EU v Rusijo. Rusija je uvedla tudi zahteve glede potrdila o dobrih proizvodnih praksah za dovoljenja za promet z zdravili in njihovo obnovo, pri tem pa ni zagotovila zadostnih zmogljivosti za izvedbo teh postopkov v Rusiji, kar je farmacevtski industriji EU povzročilo nepotrebne zamude.

Rusija je (skupaj s Kazahstanom) predložila tudi osnutek sprememb k predpisom Evrazijske gospodarske unije o varnosti igrač, saj načrtuje uvedbo zahtev glede psihološke in izobraževalne varnosti, kar je prvi tak primer v mednarodni praksi, pri čemer se zdi, da te zahteve nimajo nobene povezave z dejanskimi cilji varnosti igrač.

Nazadnje, Rusija je uvedla pomemben mejni ukrep v obliki tranzitne prepovedi za cestne in železniške prevoznike v smeri z ozemlja Ukrajine na ozemlje Kazahstana in Kirgizistana prek Rusije, ne glede na njihovo poreklo (tj. vključno z EU). Omejitev je povzročila znatno povečanje prevoznih stroškov nekaterih izvoznikov EU.

Opozoriti je treba, da je Rusija tudi razširila svoje dolgoročne omejitve tujim družbam glede sodelovanja pri javnem naročanju na dva dodatna sektorja (živila in elektronski izdelki z radijskim signalom). Za namene tega poročila se ti novi primeri ne štejejo za nove ovire, ampak za nove vidike dolgoročnih omejitev javnega naročanja, ki že zajemajo dolg seznam blaga (tekstil, medicinske pripomočke, uvožena vozila, uvoz lahke industrije, stroje in opremo, zdravila in programsko opremo).

Komisija se je z Rusijo pogovarjala o vseh novih in obstoječih ovirah v okviru vseh razpoložljivih forumov, tudi v okviru pregleda trgovinske politike Rusije, ki ga je leta 2016 izvedla STO, na zadevnih odborih STO in dvostranskih srečanjih ter z dopisi. Kadar je Rusija s svojimi politikami kršila svoje zaveze v okviru STO, je EU uporabila tudi sistem STO za reševanje sporov. V letu 2016 so paneli STO odločili v korist EU glede njenega izvoza izdelkov iz svinjskega mesa (odločitev je 23. februarja 2017 potrdil pritožbeni organ) in glede čezmernih ruskih tarif za nekatere kmetijske in proizvodne izdelke (v času priprave tega poročila se razumen rok, v katerem mora Rusija izpolniti odločitev STO, še ni iztekel).

2.    Indija

Indija je v letu 2016 uvedla dve novi oviri, s čimer se je število vseh ovir povečalo na 23, država pa je potrdila protekcionistične težnje, ugotovljene v prejšnjem poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe. Večina na novo uvedenih omejitev so bili ukrepi onkraj meje (štirje), ki vplivajo na širok nabor sektorjev, kot so jeklo, medicinski pripomočki, tekstil, pa tudi vina in žgane pijače.

Indija je glede sektorja jekla uvedla minimalno uvozno ceno, ki jo je prvič uveljavila februarja 2016 glede 173 izdelkov iz jekla. Ukrep je bil nazadnje podaljšan za dva meseca decembra 2016 za 19 izdelkov iz jekla 10 . Poleg tega je bil seznam izdelkov, za katere velja sistem obveznih potrdil, ki ga vodi Urad za indijske standarde, junija 2016 razširjen na tri dodatne izdelke iz nerjavnega jekla, poleg 35 izdelkov iz jekla, ki so bili opredeljeni v sklepu o nadzoru kakovosti iz leta 2012.

Medicinski pripomočki se v Indiji na podlagi določb indijskega zakona in pravilnika o zdravilih in kozmetiki še vedno štejejo za zdravila, zaradi česar zanje po nepotrebnem veljajo strožje zahteve. V tem smislu je prepovedan izvoz obnovljenih medicinskih pripomočkov (tj. izdelkov, ki so bili povsem predelani in jih zato ni mogoče šteti za opremo iz druge roke), kar omejuje izvozne priložnosti proizvajalcev EU.

V sektorju tekstila so se dodatne dajatve na najvišjo maloprodajno ceno nekaterih izdelkov podvojile (s 30 % na 60 %). To povečanje, skupaj z zadevnimi dajatvami za raztovarjanje, pomeni veliko breme za oblačila EU.

Nadalje, neupravičena regulativna odstopanja od mednarodnih standardov glede zahtev označevanja in ukrepi notranje obdavčitve vplivajo na poslovne priložnosti v sektorju vin in žganih pijač v Indiji.

Čeprav je bil v letu 2016 sporočen delno pozitiven napredek glede izvoza telekomunikacijske opreme, pa še vedno ostajajo druge obremenjujoče zahteve, kot je obveznost ponovnega izvoza rabljenih električnih in elektronskih sestavov v primeru popravila, preskušanja, raziskav in razvoja ali projektnega dela. To povzroča zamude pri uvozu, ki negativno vplivajo na popravilo telekomunikacijskih omrežij in morebitne projekte sodelovanja na področju raziskav.

Čeprav so se poleti leta 2013 pogajanja glede široko zastavljenega sporazuma o prosti trgovini z Indijo dejansko ustavila zaradi neusklajenosti ravni ambicij in pričakovanj, Komisija redno obuja to vprašanje z indijskimi organi na vseh razpoložljivih večstranskih in dvostranskih forumih, kot so Odbor STO za tehnične ovire v trgovini ali delovne skupine EU-Indija in podkomisija o trgovini EU-Indija.

3.    Švica

Leta 2016 so bile v okviru partnerstva za dostop na trg prijavljene tri nove ovire glede Švice, s čimer se je skupno število prijavljenih ovir povečalo na sedem. Dve od novih omejitev se nanašata na storitvene sektorje: do zdaj so se morala podjetja EU, ki zagotavljajo storitve, v Švici identificirati za davek na dodano vrednost (DDV), če je njihov letni promet v Švici dosegel določen prag. Z novo zakonodajo, ki je bila predlagana leta 2016, bo navedbo prometa v Švici zamenjal svetovni promet. Posledično se bo morala večina podjetij EU, ki zagotavljajo čezmejne storitve v Švici, identificirati za DDV in ga tudi plačati. Poleg tega bodo podjetja EU v Švici potrebovala davčnega predstavnika, kar bo povzročilo dodatne stroške. Spremenila se bodo tudi pravila glede pošiljk nizke vrednosti, ki so izvzeta iz DDV, s čimer bo uvoz nizke vrednosti (predvsem prek e-trgovanja) manj privlačen.

Poleg tega se morajo številni obrtniki (npr. tesarji, slikopleskarji, vrtnarji) na podlagi nove zahteve po registraciji obrtnikov, ki je bila uvedena v kantonu Ticino, prijaviti ob upoštevanju poklicnih zahtev (npr. diploma in najmanjše število let praktičnih izkušenj) in osebnih zahtev (npr. brez kazenske evidence). Navedene zahteve mora dokazati vlagatelj, v primeru tujcev z dokumenti, ki jih overijo pristojni organi. To negativno vpliva na potencial evropskih strokovnjakov za zagotavljanje takih storitev.

Švica je uvedla tudi mejni ukrep, saj je tarife za začinjeno meso na novo razvrstila v kategorije in jih znatno zvišala. Čeprav je bila med tem sprejeta odločitev o znižanju tarif za začinjeno meso, „uvoženo zaradi proizvodnje suhega mesa“, bodo morali uvozniki na zahtevo dokazati, da je bilo meso uvoženo v ta namen. Posledično bodo za del izvoza EU še naprej veljale višje dajatve.

EU se je o teh ovirah s Švico pogovarjala lokalno, na ravni strokovnjakov in skupine za dostop na trg, in tudi bolj formalno, v okviru ustreznih srečanj skupnega odbora o carinah, prostem gibanju oseb in kmetijstvu.

4.    Kitajska

Kot je bilo že navedeno v prejšnjih poročilih o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe ter v podatkovni zbirki o dostopu na trg, Kitajska ostaja med partnericami EU, ki najbolj omejujejo trgovino. Družbe EU se na Kitajskem srečujejo s številnimi dolgoročnimi ovirami, vključno z zahtevami po skupnih podjetjih, omejitvami glede dostopa na trg, obveznostmi glede prenosa tehnologije in neupravičenimi tehničnimi predpisi. Proizvodnja na Kitajskem prav tako ostaja ključni dejavnik sedanje in naraščajoče svetovne presežne zmogljivosti v sektorju jekla in številnih drugih sektorjih, vključno s tradicionalnimi energijsko intenzivnimi sektorji ter vse bolj tudi na področju industrije visoke tehnologije. Presežna zmogljivost Kitajske v nekaterih primerih presega obseg celotne proizvodnje EU ali celotnega trga EU. To pomeni tveganje dampinga po nepoštenih cenah, kar posledično povzroča velike motnje na trgu v EU.

V letu 2016 sta bili partnerstvu za dostop na trg sporočeni dve novi oviri (obe sta regulativna ukrepa onkraj meje), in sicer po ena v pohištvenem sektorju in sektorju medicinskih pripomočkov.

Glede pohištva so bile uvedene omejitve glede ravni nekaterih hlapnih organskih spojin, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi in pomenijo znatno tveganje, da družbe EU svojih izdelkov ne bodo mogle prodajati na Kitajskem. Komisija je o teh ukrepih spregovorila v svojem odzivu na ustrezna obvestila o tehničnih ovirah v trgovini ter ob več drugih priložnostih v okviru Odbora STO za tehnične ovire v trgovini in na dvostranskih srečanjih odbora EU-Kitajska.

Kitajska je leta 2016 posodobila svoje regulativne zahteve v zvezi z medicinskimi pripomočki z objavo drugega kataloga, ki zajema 350 pripomočkov, ki so izvzeti iz kliničnega preskušanja. Za registracijo na Kitajskem pa za najbolj inovativne pripomočke še naprej velja zahteva po izvedbi kliničnega preskušanja na Kitajskem. Komisija Kitajsko redno prosi, naj uskladi svoj regulativni sistem medicinskih pripomočkov z mednarodnimi standardi in praksami, kar je storila tudi na okrogli mizi strokovnjakov za medicinske pripomočke EU-Kitajska, letnem srečanju EU-Kitajska o regulativnem dialogu in dostopu na trg ter na srečanju uprav za hrano in zdravila na visoki ravni EU-Kitajska.

Medtem ko se EU ukvarja z novimi ovirami, zabeleženimi v letu 2016, pa je seveda sprejela tudi vse potrebne ukrepe, ki lahko prispevajo k odpravi 23 obstoječih ovir, zabeleženih v podatkovni zbirki o dostopu na trg. Kljub temu pa ostaja precejšnja verjetnost za pojav novih ovir. Kitajska na primer uvaja horizontalna pravila v zvezi z varnostjo s precejšnjim gospodarskim vplivom na več sektorjev. Kitajska je nedavno prav tako namignila, da pripravlja novo zakonodajo na področjih, ki so pomembna za gospodarske subjekte EU, kot so vozila na pogon z novimi viri energije. Poleg tega je Kitajska izrazila, da namerava uvesti neupravičene zahteve glede certificiranja živil, ki bodo vplivale na veliko število izdelkov, vključno s pijačami (alkoholnimi in brezalkohonimi), slaščicami, čokoladami, piškoti, marmeladami, kompoti in drugimi sadnimi pripravki, mlevskimi izdelki in žiti, žitnimi kosmiči za zajtrk ter suhimi izdelki, kot so rezanci in testenine. Ti ukrepi, če bodo potrjeni, bodo obravnavani v naslednji izdaji poročila o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe.

5.    Alžirija

Alžirija v poročilih iz prejšnjih let ni bila zelo opazna, vendar je v letu 2016 v okviru vse slabšega salda tekočega računa in trgovinske bilance ter v okviru svojih prizadevanj za povečanje lokalne industrijske proizvodnje uvedla dve veliki oviri z obsežnimi učinki na izvoznike EU v več sektorjih.

Leta 2016 je bila kot nadaljevanje zakonodaje iz leta 2015, ki je omogočala potencialno obsežne količinske omejitve, uvedena shema uvoznih dovoljenj za štiri kategorije izdelkov (vozila, cement, armaturne palice in jeklene žičnate palice). To je posledično precej vplivalo na izvoznike EU v letu 2016. Leta 2016 je bilo na primer izdanih le približno 57 000 dovoljenj za izvoz avtomobilov iz EU, kar je precejšen upad v primerjavi z izvozom EU na ta trg v prejšnjih letih (npr. približno 245 000 vozil v letu 2012). Ukrep je precej vplival tudi na jeklene armaturne palice, cement in izdelke iz jeklenih žičnatih palic.

Nadalje, Alžirija se je še naprej zatekala k politikam industrijske lokalizacije, ki jih je uvedla s finančnim zakonom iz leta 2015, pri čemer je sprejela uredbo o vzpostavitvi horizontalnega potrošniškega kredita za nakup izdelkov, proizvedenih ali sestavljenih v Alžiriji od leta 2016.

EU se je o teh vprašanjih pogovarjala z Alžirijo v okviru pridružitvenega sporazuma EU-Alžirija, vendar Alžirija za zdaj ne želi spremeniti svojih politik, ki omejujejo trgovino. To prispeva tudi k pomanjkanju napredka pri pogovorih o pristopu k STO.

6.    Egipt

Čeprav Egipt ni bil v središču prejšnjih poročil, pa se uvaja naraščajoče število ovir, ki vplivajo na trgovino. Nazadnje je egiptovska vlada s presečnim ukrepom, ki zajema 25 kategorij blaga, od kmetijskih izdelkov, koles, kozmetike in oblačil do keramičnih ploščic in pohištva, uvedla obvezno registracijo družb, ki želijo svoje izdelke izvažati v Egipt. Med dokumenti, ki se zahtevajo za registracijo, uredba zajema tudi potrdilo, da proizvajalec in/ali lastnik blagovne znamke vzdržujeta sistem nadzora kakovosti. Vse zahtevane dokumente mora potrditi gospodarska zbornica, odobriti veleposlaništvo Egipta, prevesti pa jih mora akreditirano prevajalsko središče. Ukrep vzbuja dvome o skladnosti z okvirom STO in okvirom pridružitvenega sporazuma EU-Egipt, ob tem pa družbam povzroča več težav v praksi (npr. pomanjkanje preglednosti postopka registracije, neobstoj pritožbenega postopka, velike zamude).

EU je svoje pomisleke izrazila na vseh razpoložljivih forumih, tudi na Odboru STO za tehnične ovire v trgovini, v dvostranskem okviru, ki ga omogoča pridružitveni sporazum EU-Egipt, prek delegacije EU v Kairu ter z dopisom na visoki politični ravni.

Poleg tega Egipt pripravlja tudi osnutek sheme avtomobilske davčne spodbude, katere cilj je prisilna lokalizacija. Shema bi omogočala davčne olajšave družbam, ki bi dosegle zahtevani delež lokalnih komponent, količino lokalne proizvodnje in/ali izvozni prag iz Egipta.

7.    Turčija

V preteklih letih je Turčija ohranjala več trgovinskih ovir, ki so v nasprotju z njenimi obveznostmi na podlagi carinske unije EU-Turčija, kot so obremenjujoči carinski postopki ali dodatne dajatve. Leta 2016 je Turčija uvedla dva nadaljnja ukrepa, ki omejujeta trgovino, s čimer se je skupno število sporočenih trgovinskih ovir povečalo na 15.

Pri eni od teh novih ovir je Turčija uporabila čezmerne zahteve glede potrdil za veliko število izdelkov (vključno s stroji, elektromotorji in črpalkami), čeprav v zvezi s temi izdelki ni bilo nobenih primerov nepravilnega delovanja ali napak. Posledično je imelo veliko družb EU težave pri carinskih postopkih ob izvozu v Turčijo.

Še ena pomembna nova trgovinska ovira je, da turški organi uvajajo ukrepe prisilne lokalizacije v farmacevtskem sektorju, da bi se spodbudila domača proizvodnja v Turčiji. Turško ministrstvo za zdravje je tuje proizvajalce več zdravil prosilo, naj jih proizvajajo lokalno. Če se tuji proizvajalci ne bodo „dovolj“ zavezali lokalizaciji, bodo izdelki izbrisani s seznama postavk, za katere se povrnejo stroški na podlagi turškega sistema zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da bodo navedeni izdelki dejansko izločeni s turškega trga. Ukrep je diskriminatoren do uvoza in bo imel resne posledice na zmožnost farmacevtske industrije EU, da izvaža v Turčijo in tam deluje, s čimer tvega precejšnjo izgubo tržnega deleža.

EU je svoje pomisleke o obeh novih ukrepih izrazila na različnih dvostranskih srečanjih s turškim ministrstvom za gospodarstvo, ministrstvom za zdravje ter agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Komisija bo še naprej opozarjala na te in druge trgovinske ovire, da bi tako preprečila nadaljnje naraščanje protekcionističnih ukrepov, povečala dostop na trg evropskim družbam in izboljšala skupno trgovinsko okolje. Turško izvajanje sedanjih obveznosti na podlagi carinske unije EU-Turčija bo prav tako proučeno v okviru predvidenih pogajanj za posodobitev carinske unije in njeno nadaljnjo širitev.

B.    TRGOVINSKI TOKOVI, NA KATERE BI LAHKO VPLIVALE OVIRE, ZABELEŽENE V LETU 2016

Ocena gospodarskega vpliva posameznih ovir za dostop na trg ostaja težka naloga, ki zahteva tesno sodelovanje med poslovno skupnostjo, državami članicami in Komisijo. Eden od dejavnikov pri prednostnem razvrščanju trgovinskih ovir v partnerstvu za dostop na trg je pričakovani vpliv vsakega sporočenega novega ukrepa.

Čeprav se namerava Komisija v prihodnje bolj osredotočiti na zbiranje teh informacij prek partnerstva za dostop na trg, ostajajo razpoložljivi gospodarski podatki o vpisanih ovirah le delni, čeprav se izboljšujejo. Zato so v tem oddelku analizirani trgovinski tokovi, na katere bi lahko vplivale nove ovire v blagovni menjavi. To temelji na dvostranskih podatkih o izvozu EU (in podatkih o uvozu v primeru izvoznih omejitev tretjih držav) za zadevne tarifne oznake harmoniziranega sistema (HS). Čeprav so ovire, ki so nastale leta 2016, morda že omejile izvoz EU v navedenem letu, pa analiza temelji na povprečnih trgovinskih tokovih prejšnjih treh zaporednih let v obdobju 2013–2015. Čeprav učinka trgovinskih ovir na te trgovinske tokove ni bilo mogoče natančno izmeriti 11 , pa to kljub temu kaže na pomen povezanega izvoza, na katerega bi lahko vplivale trgovinske ovire.

Ta metoda je bila uporabljena pri 32 od 36 novih ovir, ki so bile zabeležene v letu 2016, niso pa bili upoštevani dva storitvena ukrepa in en naložbeni ukrep (za katere ni na voljo podatkov o trgovinskih tokovih) ter en pomemben horizontalni ukrep, pri katerem ni bilo mogoče opredeliti nobenega sektorja, na katerega bi še posebej vplival.

Iz rezultata te ocene izhaja, da so nove trgovinske ovire, zabeležene v letu 2016, potencialno vplivale na izvoz EU v vrednosti do 27,17 milijarde EUR 12 . To presega skupni izvoz EU v trgovinske partnerice, kot so Republika Južna Afrika 13 , Alžirija 14 ali Ukrajina 15 , in ustreza 1,6 % vsega svetovnega izvoza EU v navedenih letih.

Ocenjuje se, da bi lahko imeli ukrepi, ki jih je uvedla Rusija, skupno največji vpliv na izvoz EU, saj bi lahko potencialno vplivali na trgovinske tokove v znesku do 12,26 milijarde EUR. Sledi potencialni učinek ovir, ki so jih uvedle Alžirija (3,75 milijarde EUR), Kitajska (3,7 milijarde EUR), Turčija (2,69 milijarde EUR), Indija (2,2 milijarde EUR) in Egipt (1,72 milijarde EUR).

Iz te analize izhaja tudi, da so bili novi ukrepi, ki jih je uvedla Rusija, usmerjeni zlasti v sektorje, v katerih je bil izvoz EU v Rusijo že tradicionalno močan. Na primer, pred uvedbo neupravičenih zahtev glede potrdil za zdravila je izvoz zdravil iz EU v Rusijo obsegal 6,1 milijarde EUR na leto, subvencije za avtomobile in kmetijske stroje pa bi lahko vplivale na trgovinske tokove v teh sektorjih v obsegu 5,85 milijarde EUR izvoza EU v Rusijo na leto.

Odločitev Alžirije o uvedbi novih količinskih omejitev in sheme uvoznih dovoljenj za motorna vozila, cement, jeklo in jeklene žičnate palice bi lahko prav tako precej vplivala na izvoznike EU, saj je izvoz v teh sektorjih prej obsegal 3,75 milijarde EUR.

Druge ovire, ki bi lahko vplivale na precej velike trgovinske tokove, zajemajo obveznosti kliničnega preskušanja, ki jih Kitajska zahteva glede evropskih medicinskih pripomočkov in ki bi lahko pomenile tveganje za 2,95 milijarde EUR izvoza EU; obremenjujoče carinske postopke, ki jih uporablja Turčija glede več izdelkov, vključno s stroji, elektromotorji in črpalkami in ki bi lahko škodljivo vplivali na izvoz EU v obsegu 2,6 milijarde EUR, in indijsko oviro minimalne uvozne cene na jeklo, ki bi lahko negativno vplivala na izvoz EU v obsegu 1,36 milijarde EUR. Poleg tega bi lahko zahteve glede registracije tovarn v Egiptu, ki zajemajo 25 kategorij blaga, od kmetijskih izdelkov, koles, kozmetike in oblačil do keramičnih ploščic in pohištva, vplivale na trgovinske tokove v obsegu 1,03 milijarde EUR izvoza EU.

Visoka raven trgovanja, na katero bi lahko vplivala uvedba novih ovir za dostop na trg, znova potrjuje pomen strategije EU o dostopu na trg in „okrepljenega partnerstva“ za spremljanje in obravnavanje svetovnih ukrepov omejevanja trgovine ter njihovo prednostno razvrščanje in obravnavo z najprimernejšimi orodji.

III.        GLAVNE TRGOVINSKE OVIRE IN OVIRE ZA NALOŽBE, ODPRAVLJENE V LETU 2016

V tem poglavju so obravnavane strategije, ki jih je Komisija uporabila pri obravnavi trgovinskih ovir in ovir za naložbe v letu 2016, ter rezultati, ki jih je dosegla v smislu odpravljenih ovir. V oddelku so nato podrobneje navedene nekatere ključne zgodbe o uspehu iz leta 2016. Nazadnje je ocenjena tudi vrednost trgovinske menjave, na katero so ti ukrepi vplivali pred njihovo odpravo.

A.    STRATEGIJA EU ZA ODPRAVLJANJE TRGOVINSKIH OVIR IN OVIR ZA NALOŽBE

V prejšnjem poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe so bili že obravnavani glavni pristopi, ki jih je uporabilo partnerstvo za dostop na trg pri obravnavi naraščajočega števila ovir v tretjih državah 16 . V letu 2016 se je partnerstvo za dostop na trg še naprej opiralo na podobno širok nabor orodij za reševanje primerov dostopa na trg.

EU v okviru STO ostaja močna podpornica večstranske trgovinske agende in mehanizma reševanja sporov. EU je tudi ohranila dejavno in konstruktivno vlogo v odborih STO (npr. za tehnične ovire v trgovini 17 , za sanitarne in fitosanitarne ukrepe 18 , za subvencije in izravnalne ukrepe 19 , za investicijske ukrepe v zvezi s trgovino 20 , za postopke izdaje uvoznih dovoljenj, za omejitve plačilnih bilanc), v okviru katerih so se v letu 2016 ponudile koristne priložnosti za EU, da je izrazila svoje pomisleke o mnogih ukrepih, navedenih v prejšnjih poglavjih.

Kadar z mehanizmi posvetovanja ni bilo mogoče učinkovito odpraviti ovir, ki škodljivo vplivajo na interese EU, je EU uporabila tudi sistem STO za reševanje sporov. V letu 2016 je EU sprožila dve novi zadevi, eno v zvezi s kitajskimi dajatvami in drugimi omejitvami izvoza surovin (DS 509) in drugo v zvezi z diskriminatorno obravnavo izvoza žganih pijač iz EU v Kolumbijo (DS 502). V letu 2016 so paneli STO odločili v korist EU (v zadevi DS 475 glede ruskih politik o uvozu svinjskih izdelkov in v zadevi DS 485 glede ruskih tarifnih obravnav nekaterih kmetijskih in proizvodnih izdelkov).

Nadalje, EU je še naprej izvajala ambiciozno agendo trgovinskih pogajanj, ki je še eden od instrumentov za odpiranje trgov in odpravo trgovinskih ovir. V letu 2016 sta bila podpisana celoviti gospodarski in trgovinski sporazum s Kanado (v nadaljnjem besedilu: sporazum CETA) in pristop Ekvadorja k sporazumu o prosti trgovini s Kolumbijo in Perujem, pogovori o sporazumu o prosti trgovini z Japonsko so pomembno napredovali, nadaljevali so se pogovori o sporazumu o prosti trgovini z regijo MERCOSUR, začeli pa so se tudi posodobitev sporazuma o prosti trgovini z Mehiko in nova pogajanja z več državami, kot so Indonezija, Filipini in Tunizija. Med pogajanji se neposredno obravnavajo mnoge ovire za dostop na trg. Rezultat podpisa sporazuma CETA s Kanado leta 2016 je bil na primer poleg odprave tarif tudi odprava številnih pomembnih ovir onkraj meje v različnih sektorjih, kot je sektor vin in žganih pijač.

Komisija se je v okviru okrepljenega partnerstva za dostop na trg in ob upoštevanju naraščajočega protekcionizma odločila okrepiti svoje partnerstvo z državami članicami in podjetji, da bi še izboljšala usklajevanje prizadevanj za odpravo ovir v tretjih državah. Pomembno je, da je Komisija tudi okrepila pogovore z zainteresiranimi stranmi partnerstva za dostop na trg o trgovinskih ovirah v državah, v zvezi s katerimi se proučuje možnost pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, ali v državah, s katerimi so se pogajanja že začela, da bi se opredelila najboljša strategija za obravnavo navedenih ovir.

Ključni vidik trgovinske politike EU ostaja izvajanje in izvrševanje trgovinskih sporazumov. Strukture izvajanja, vzpostavljene na podlagi sporazumov o prosti trgovini, pomembno prispevajo k odpravi posameznih trgovinskih ovir. Primer tega v letu 2016 sta bila sporazum o prosti trgovini EU-Južna Koreja ter poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje EU-Ukrajina (DCFTA), pri čemer se je slednje začelo začasno uporabljati 1. januarja 2016 (glej oddelek III.C tega poročila). Komisija tudi pozorno spremlja, ali se zaveze, sprejete na podlagi sporazuma CETA, prenašajo v kanadsko pravo in učinkovito izvajajo. Sporazum CETA poleg tega zagotavlja tudi potreben okvir za razprave o ovirah, ki bi lahko nastale na področjih, kot so sanitarni in fitosanitarni ukrepi, tehnične ovire v trgovini ali naložbe. Komisija bo v nadaljevanju tega leta v okviru „okrepljenega partnerstva“, razglašenega v strategiji „Trgovina za vse“, ki je bila sprejeta oktobra 2015, objavila ciljno poročilo o izvajanju sporazuma o prosti trgovini.

B.    PREGLED OVIR, KI SO BILE ODPRAVLJENE V LETU 2016

1.    Razčlenitev ovir, ki so bile odpravljene v letu 2016, glede na tretjo državo

Zaradi skupnih prizadevanj vseh zainteresiranih strani v partnerstvu za dostop na trg je bilo v letu 2016 v celoti ali delno odpravljenih 20 zabeleženih trgovinskih ovir, ki so se uporabljale v 12 različnih tretjih državah. Ti rezultati, doseženi lani, so približno primerljivi s 23 ukrepi, odpravljenimi v letu 2015.

V preglednici 6 so prikazane tretje države, v katerih so najuspešneje reševali ovire. Prva je Južna Koreja s petimi odpravljenimi trgovinskimi ovirami v letu 2016, sledijo ji Kitajska (s tremi), Izrael in Ukrajina (dve oviri na vsako izmed obeh držav). Po ena zabeležena ovira je bila odpravljena tudi v Argentini, Bocvani, Braziliji, Egiptu, Indiji, na Japonskem, v Tajvanu in Turčiji.

Preglednica 6: Geografska razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe, ki so bile odpravljene v letu 2016 (* države G20)

Ponovno je treba navesti, da podatkovna zbirka o dostopu na trg ne zagotavlja niti celovitega pregleda vseh trgovinskih ovir, s katerimi se srečujejo izvozniki EU, niti celovite podobe vseh ovir, ki so bile odpravljene v letu 2016. Zlasti v primeru pogajanj o sporazumih o prosti trgovini, ki še potekajo, ovire in njihova odprava včasih niso bile zabeležene. V prihodnje se bo to podrobneje spremljalo znotraj partnerstva za dostop na trg v okviru „okrepljenega partnerstva“.

2.    Razčlenitev ovir, odpravljenih v letu 2016, glede na vrsto ukrepa

Glede na vse večjo uporabo ukrepov onkraj meje v letu 2016 (20) v primerjavi z mejnimi ukrepi (13) je koristno analizirati, kako učinkovita je bila EU lani pri soočanju s temi različnimi vrstami ukrepov.

Iz preglednice 7 izhaja, da je partnerstvo za dostop na trg enako prispevalo k odpravi mejnih ukrepov (10) in ukrepov onkraj meje (10), kar kaže, da so njegova orodja učinkovita tudi pri spoprijemanju z ukrepi, ki jih je pogosto težje zaznati.

Od desetih mejnih ukrepov, ki so bili uspešno odpravljeni, se jih večina nanaša na sanitarne in fitosanitarne zadeve (sedem), ostale odpravljene ovire pa so se nanašale na prepovedi uvoza ali carinske zadeve (tri).

Od desetih ukrepov onkraj meje je bila večina pozitivnih rezultatov dosežena na področju regulativnih ali davčnih ukrepov glede blagovne menjave (devet), uspešno pa je bilo rešeno tudi eno vprašanje glede storitev.

3.    Razčlenitev ovir, ki so bile odpravljene v letu 2016, glede na sektor

V preglednici 7 je prikazan kratek pregled glavnih sektorjev gospodarske dejavnosti, v katerih so bile v letu 2016 odpravljene trgovinske ovire: sektor kmetijstva in ribištva je na prvem mestu, saj je bilo (v celoti ali delno) odpravljenih osem ovir, zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami (pet). Tudi v industriji vin in žganih pijač je bilo odpravljeno precejšnje število ovir (tri), sledita pa mu avtomobilski in kozmetični sektor (v vsakem sektorju po dve oviri). Poleg tega je bila po ena ovira odpravljena v sektorju elektronike, farmacevtskem sektorju in sektorju IKT. Nazadnje, odpravljeni sta bili tudi dve horizontalni oviri, obe v Južni Koreji: ena v zvezi s preverjanjem porekla, druga (začasno odpravljena) pa glede tarifne obravnave (ponovno uvoženega) popravljenega blaga (glej tudi oddelek III.C.1).

Preglednica 7: Sektorska razčlenitev trgovinskih ovir in ovir za naložbe, ki so bile odpravljene v letu 2016, kot so zabeležene v podatkovni zbirki o dostopu na trg

C.    KVALITATIVNA ANALIZA OVIR, ODPRAVLJENIH V LETU 2016

V tem oddelku je navedena podrobnejša analiza ovir, odpravljenih v štirih trgovinskih partnericah, v katerih je bilo zabeleženo največje število odpravljenih ovir v letu 2016, in sicer so to: v Južni Koreji, na Kitajskem, v Izraelu in Ukrajini.

1.    Južna Koreja

Poseben pozitiven trend je mogoče opaziti v Južni Koreji, kjer je bila v letu 2016 zabeležena le ena nova ovira, pet pa jih je bilo odpravljenih. Iz tega izhaja, da struktura izvajanja sporazuma o prosti trgovini zagotavlja učinkovit način za obravnavanje trgovinskih ovir (glej tudi oddelek III.A).

Čeprav so se trgovinski tokovi v avtomobilskem sektorju od začetka uporabe sporazuma o prosti trgovini precej izboljšali, pa v tem sektorju še ostajajo nekatere težave glede dostopa na trg in Komisija te pomisleke še naprej obravnava v delovni skupini avtomobilskega sektorja na podlagi sporazuma o prosti trgovini. V zvezi s tem se je leta 2016 Južna Koreja strinjala, da bo spremenila svoje edinstvene zahteve glede velikosti sedežev in carinjenja ter uskladila nekatere predpise z mednarodnimi standardi (npr. vprašanje 48 V na podlagi Pravilnika UN/ECE št. 100). Komisija bo še naprej obravnavala preostale ovire v zadevnih organih za izvajanje sporazuma o prosti trgovini ter z morebitnimi spremembami sedanjega dogovora.

V letu 2016 je bila odpravljena tudi ovira v kozmetičnem sektorju: po posredovanju EU pri južnokorejskih partnerjih je bil diskriminatorni ukrep, na podlagi katerega so morali upravljavci brezcarinskih prodajaln v središčih mest v Južni Koreji rezervirati določen najmanjši obseg površine za prodajo domačih izdelkov, spremenjen v manj diskriminatorno obveznost rezervacije določenega najmanjšega obsega površine za prodajo izdelkov malih in srednjih podjetij.

Na področju trgovine s kmetijskimi izdelki so se po posredovanju EU zmanjšali vidiki osnutka predpisa, ki izkrivlja trgovino in ki je vseboval neupravičene tehnične zahteve glede sira iz surovega mleka, ki bi negativno vplivale na podjetja EU.

Zlasti na horizontalni ravni je Južna Koreja spremenila tudi svoje carinske postopke glede preverjanja porekla. Do leta 2016 je korejska carinska služba še naprej izvajala preverjanje porekla blaga EU na način, ki je bil enak neposredni metodi preverjanja porekla, tj. neposredno pri uvoznikih. Družbe EU iz različnih sektorjev so se nad tem pristopom pritoževale, saj je bil v nasprotju s posrednim preverjanjem porekla, ki je bilo predvideno v sporazumu o prosti trgovini. Po posredovanju EU je Južna Koreja sprejela posredno preverjanje porekla v skladu s sporazumom o prosti trgovini in s tem znatno izboljšala položaj izvoznikov EU.

Dodatno dolgotrajno horizontalno vprašanje se nanaša na južnokorejsko tarifno obravnavo (ponovno uvoženega) popravljenega blaga. V sporazumu o prosti trgovini EU-Južna Koreja ni nobene določbe, na podlagi katere bi bilo popravljeno blago oproščeno carinskih dajatev ob ponovnem vstopu v Južno Korejo po popravilu v EU. Po pogostih posredovanjih Komisije je Južna Koreja trenutno oprostitev dajatev decembra 2016 podaljšala do konca leta 2018. V zvezi s to začasno rešitvijo si bo EU še naprej prizadevala poiskati dolgoročno rešitev tega vprašanja, tudi v okviru morebitnih sprememb sporazuma o prosti trgovini.

2.    Kitajska

Kitajska ostaja med državami, ki se najbolj zatekajo k oviram za dostop na trg, tako v smislu skupnega števila zabeleženih ukrepov (23) kot tudi v smislu novih ukrepov, ki so se pojavili v letu 2016 (dva). V letu 2016 pa je bil dosežen tudi pozitiven napredek glede treh zabeleženih trgovinskih ovir, kar kaže na to, da je lahko strategija EU za odpravo ovir učinkovita tudi v primeru velikih gospodarstev.

Dosežen je bil napredek v zvezi z veliko oviro v segmentu IKT: Kitajska je nameravala sprejeti pravila, ki bi družbe, ki za kitajske banke nabavljajo blago IKT, prisilila v uporabo kitajske intelektualne lastnine in razkritje ključnih kod programske opreme, ki se štejejo za poslovne skrivnosti. Po posredovanju Komisije na visoki ravni se je Kitajska odločila začasno odložiti sprejetje ukrepa, dokler ponovno ne prouči predpisa. Komisija bo to vprašanje še naprej skrbno spremljala, da bi dosegla njegovo popolno rešitev na terenu.

Drug pozitiven napredek je bil zabeležen v kozmetični industriji, kjer se je z novo zakonodajo predvidevala uvedba obremenjujočih zahtev, kot so prepoved prelepljenja izvirne etikete ali obveznost navedbe imen in naslovov podizvajalcev na embalaži. Kitajska se je po posredovanju EU na vseh zadevnih večstranskih in dvostranskih forumih strinjala odložiti ukrep. To je od leta 2016 kozmetičnim družbam EU omogočilo nadaljevati izvoz na Kitajsko, kot so to počele prej.

Tudi v sektorju žganih pijač je bil dosežen uspeh: Kitajska je ohranjala neupravičen sanitarni in fitosanitarni ukrep, na podlagi katerega se je zahtevala zelo nizka raven nekaterih ftalatov, kar je bila strožja zahteva od ravni varnosti, ki jo je določila na podlagi svoje ocene tveganja. To vprašanje je bilo rešeno v letu 2016, ko je Kitajska potrdila, da bo ponovno uvedla prejšnjo prakso v skladu z rezultati svoje lastne ocene tveganja, s čimer je zagotovila, da lahko izvozniki žganih pijač iz EU nadaljujejo svoje poslovanje.

3.    Izrael

Trgovinski odnosi med EU in Izraelom temeljijo na pridružitvenem sporazumu, ki je začel veljati leta 2000. Na splošno je Izrael podpiral spodbujanje trgovine in za podjetja EU ni zelo aktivno uporabljal ovir za dostop na trg, kar je prispevalo k trdnemu trgovinskemu odnosu. Ob dveh ovirah, ki sta bili uspešno odpravljeni v letu 2016, skupno v podatkovni zbirki o dostopu na trg ostajajo le tri aktivne ovire.

Ena od nedavno odpravljenih ovir se nanaša na izvoz zdravil: Izrael po neposrednih stikih z izraelskim ministrstvom za zdravje zdaj v proučitev sprejema zahteve za dovoljenja za promet z zdravili od vseh držav članic EU, tudi od tistih, ki so se EU pridružile leta 2004. To je družbam v navedenih državah članicah končno omogočilo izvoz zdravil tudi v Izrael. EU upa, da bo podobna ovira glede medicinskih pripomočkov prav tako kmalu odpravljena.

Izrael od leta 2016 tudi ponovno podeljuje dovoljenja več državam članicam EU za izvoz živega goveda, s čimer je bil odpravljen tudi ta sanitarni in fitosanitarni pomislek.

4.    Ukrajina

Od 1. januarja 2016 se z začasno uporabo poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini EU-Ukrajina stalno izboljšujejo trgovinski odnosi. Skupno število aktivnih trgovinskih ovir v Ukrajini se je po odpravi dveh ovir v letu 2016 in uvedbi ene nove v istem letu zmanjšalo s pet na štiri. V zvezi z na novo sprejetim ukrepom, ki zajema izvozno dajatev na odpadne kovine, je treba opozoriti, da je bil sprejeti ukrep po posredovanju Evropske komisije in naknadnem vetu predsednika Ukrajine na prvotni predlog nazadnje skrajšan na eno leto, in pričakuje se, da se bo iztekel septembra 2017. S tem se bo skupno število ovir še zmanjšalo.

Ukrajina je dosegla napredek pri odpravljanju ovir, ki so pomembne za izvoznike EU, na primer z odpravo dolgoročne sanitarne in fitosanitarne prepovedi na goveje in telečje meso (čeprav nekateri pogoji uvoza še vedno niso povsem v skladu s standardi EU) ali enako dolgoročnega dovoljenja v zvezi s karanteno glede uvoza ali tranzita zelenjave. Kljub temu pa na žalost še vedno velja prepoved izvoza lesa, ki jo je Ukrajina sprejela leta 2015, kljub številnim zavezam Ukrajine o odpravi ukrepa. Komisija bo s partnerji v okrepljenem partnerstvu za dostop na trg še naprej spremljala izvajanje poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini, da bi tako odpravila ovire in preprečila vzpostavitev novih.

D.    TRGOVINSKI TOKOVI, NA KATERE BI LAHKO VPLIVALE OVIRE, ODPRAVLJENE V LETU 2016

Zaradi pomanjkanja dovolj zanesljivih gospodarskih podatkov v tej fazi je bila za izračun trgovinskih tokov, na katere bi lahko vplivale ovire, ki so bile odpravljene v letu 2016, uporabljena metodologija, ki je bila razložena v oddelku II.B. Čeprav ta metodologija ni popolna, ker upoštevanje trgovinskih tokov iz prejšnjih let v zvezi z odpravljenimi ovirami izkrivlja podatke zaradi zmanjšanja izvoza EU na podlagi ovire, ki je bila takrat še v uporabi, pa kljub temu nakazuje (čeprav morda podcenjen) pomen trgovinskih tokov, ki bi jim odpravljene ovire lahko koristile.

Metodologija je bila uporabljena pri 17 od 20 ovir, ki so bile odpravljene v letu 2016, izjeme pa se znova nanašajo zlasti na horizontalne primere (vprašanja popravljenega blaga in preverjanja porekla v Južni Koreji) in na vprašanje, povezano z IKT na Kitajskem, ki so opisani v prejšnjem oddelku. Čeprav se domneva, da je gospodarska vrednost, ustvarjena z odpravo teh vir, precejšnja, še vedno velja, da so zadevni trgovinski tokovi prezahtevni, da bi jih bilo mogoče opredeliti in izmeriti, zato niso zajeti v analizi.

Kljub temu pa bi na podlagi te metodologije odprava trgovinskih ovir v letu 2016 lahko pozitivno vplivala na izvoz EU v obsegu 4,2 milijarde EUR 21 .  Vsekakor in ob upoštevanju omejitev metodologije bo v prihodnje koristno spremljati razvoj trgovine na teh področjih, zdaj ko so ovire odpravljene, da bi prišli do natančnejših sklepnih ugotovitev o vplivu njihove odprave 22 .

Kar zadeva trgovinske tokove, na katere bi lahko vplivala odprava posameznih ovir, bi lahko imeli izvozniki EU znatno boljše trgovinske priložnosti po odpravi sedmih ovir v letu 2016, ki so se nanašale na sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kar skupaj pomeni 1,86 milijarde EUR izvoza EU. Kmetom EU bi na primer lahko koristila odprava sanitarnih in fitosanitarnih omejitev, ki jih je prej uporabljala Ukrajina, kar bi lahko vplivalo na trenuten obseg izvoza v vrednosti 602,62 milijona EUR.

Tudi odprava ovir na Kitajskem, ki se nanašajo na kozmetiko in žgane pijače, bi lahko imela velik vpliv, saj je izvoz EU v teh dveh sektorjih obsegal 678,6 milijona EUR oziroma 398,39 milijona EUR.  Tudi kozmetičnemu sektorju bi lahko koristila odprava diskriminatorne obravnave v Koreji, kar bi lahko spodbudilo trenutni obseg izvoza EU v višini 452,56 milijona EUR.

IV. SKLEPNA UGOTOVITEV

Namen tega poročila je zagotoviti celovit pregled trgovinskih ovir in ovir za naložbe, ki neposredno vplivajo na gospodarske subjekte EU, kot so bile zabeležene in odpravljene v okviru partnerstva za dostop na trg med Komisijo, državami članicami in poslovnimi organizacijami. V podatkovni zbirki o dostopu na trg, kamor se vnašajo te ovire, je trenutno zabeleženih 372 aktivnih ovir v 51 državah po svetu. Velika gospodarstva, kot so Rusija, Brazilija, Kitajska, Indija in Indonezija, ostajajo glavni uporabniki teh protekcionističnih instrumentov.

Podobne svetovne težnje so bile zaznane v koledarskem letu 2016, ki je referenčno obdobje tega poročila. S skupno 36 novimi ovirami, zabeleženimi v letu 2016, se je Rusija zatekla k največjemu številu novih trgovinskih omejitev, tesno ji sledi Indija, Kitajska pa ohranja svoj položaj med prvimi petimi uporabniki trgovinskih ovir. Več novih ukrepov je bilo zabeleženih tudi v zvezi s Švico, medtem ko so bili Alžirija, Egipt in Turčija opredeljeni zlasti kot dejavni uporabniki politik lokalizacije. Poleg nekaterih horizontalnih ukrepov so bile nove ovire zabeležene v 13 sektorjih gospodarske dejavnosti, od tega v glavnem v sektorju vin in žganih pijač ter v sektorju kmetijstva in ribištva, pa tudi v avtomobilskem in farmacevtskem sektorju, sektorju storitev, medicinskih pripomočkov in igrač ter v sektorju železa, jekla in neželeznih kovin. Višina trgovinskih tokov, na katere bi lahko vplivale vse nove ovire, zabeležene v letu 2016, se ocenjuje na največ 27,17 milijarde EUR, kar presega skupen izvoz EU v partnerice, kot so Republika Južna Afrika, Alžirija ali Ukrajina, in ustreza 1,6 % skupnega izvoza EU.

Spodbudno pa je, da je partnerstvo za dostop na trg v letu 2016 prispevalo k odpravljanju 20 trgovinskih ovir in ovir za naložbe v sedmih različnih sektorjih ter horizontalnih ovir. Pozitivne težnje, ki so bile zaznane zlasti v Južni Koreji in Ukrajini, poudarjajo učinkovitost izvajanja sporazumov o prosti trgovini za reševanje ovir za dostop na trg, Komisija pa si s partnericami prizadeva še okrepiti in združiti prizadevanja na podlagi „okrepljenega partnerstva“, da bi zagotovila še učinkovitejše izvajanje sporazumov EU o prosti trgovini. Čeprav je pot še dolga, pa so bile nekatere ovire odpravljene tudi na Kitajskem, iz česar izhaja, da je lahko strategija EU za odpravljanje ovir učinkovita tudi v primeru velikih gospodarstev, s katerimi niso sklenjeni nobeni sporazumi o prosti trgovini. EU se bo še naprej zanašala na okvir STO in na svojo ambiciozno agendo trgovinskih pogajanj, ki bosta ostala ključna instrumenta za odpravljanje ovir. Skupno je bila višina trgovinskih tokov, na katere bi lahko vplivale ovire, ki so bile odpravljene v letu 2016, v razponu 4,2 milijarde EUR.

Skleniti je mogoče, da se je strategija EU za dostop na trg izkazala za zelo koristno pri ugotavljanju in odpravi ovir, s čimer je prispevala k boljšim izvoznim in naložbenim priložnostim za gospodarske subjekte EU. Komisija bo glede na globalno naraščajoč protekcionizem še okrepila svoja prizadevanja za zagotovitev, da vse zainteresirane strani združijo moči prek partnerstva za dostop na trg, da se tako spodbudita gospodarska rast in produktivnost na podlagi odprtih trgov po vsem svetu.

(1)  Partnerstvo za dostop na trg je bilo ustanovljeno leta 2007 za poglobitev sodelovanja med Komisijo, državami članicami in podjetji EU v Bruslju in na lokalni ravni. Temelji na mesečnih srečanjih svetovalnega odbora za dostop na trg in sektorskih delovnih skupin za dostop na trg v Bruslju ter rednih srečanjih skupin za dostop na trg ali srečanjih svetovalcev za trgovino v tretjih državah.

(2)   http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/january/tradoc_154143.pdf.  

(3)  Do konca leta 2017 se pričakuje sprejetje novega poročila o izvajanju sporazumov o prosti trgovini.

(4)  Bolj splošna analiza protekcionističnih teženj se še vedno pripravlja v okviru poročila STO o protekcionističnih ukrepih, ki ga dvakrat letno sprejmejo države G20. Najnovejše poročilo STO o spremljanju trgovine v času priprave tega poročila ( https://www.wto.org/english/news_e/news16_e/trdev_09dec16_e.htm ) je bilo izdano 9. decembra 2016.

(5)  Alžirija, Angola, Argentina, Armenija, Avstralija, Bangladeš, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Kamerun, Kanada, Čile, Kitajska, Kolumbija, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Indija, Indonezija, Izrael, Japonska, Kazahstan, Libanon, Malezija, Mehika, Moldavija, Maroko, Nova Zelandija, Nigerija, Norveška, Oman, Pakistan, Paragvaj, Peru, Filipini, Ruska federacija, Saudova Arabija, Singapur, Republika Južna Afrika, Južna Koreja, Švica, Tajvan, Tajska, Tunizija, Turčija, Uganda, Ukrajina, Urugvaj, ZDA, Venezuela in Vietnam.

(6)  Podatkovna zbirka o dostopu na trg ( http://madb.europa.eu/madb/indexPubli.htm ) družbam, ki izvažajo iz EU, zagotavlja informacije o uvoznih pogojih na trgih tretjih držav. To zajema informacije o trgovinskih ovirah, pa tudi o tarifah in pravilih o poreklu, postopkih in formalnostih glede uvoza v tretje države, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, statističnih podatkih in posebnih storitvah glede izvoza, ki so na voljo malim in srednjim podjetjem. Nasprotno pa služba za pomoč uporabnikom EU v zvezi z izvozom ( http://exporthelp.europa.eu/thdapp/index.htm ) zagotavlja tudi informacije o pogojih uvoza od trgovinskih partnerjev v EU (vključno s tarifami in zahtevami, ki se uporabljajo, preferencialnimi režimi ter kvotami in statističnimi podatki).

(7)  Pojem „aktivne“ ovire pomeni, da se te ovire aktivno spremljajo v okviru partnerstva za dostop na trg (v primerjavi z odpravljenimi ovirami).

(8)  Za primerjavo glej na primer najnovejše skupno poročilo Mednarodnega trgovinskega centra (ITC) in Komisije z naslovom Navigating Non-tariff Measures: Insights From A Business Survey in the European Union (Usmerjanje skozi netarifne ukrepe: vpogled na podlagi raziskave podjetij v Evropski uniji), december 2016 ( http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/december/tradoc_155181.pdf ), pregled potencialnih ukrepov omejevanja trgovine, ki so bili opisani v prejšnjem poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe ( http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2016/may/tradoc_154568.pdf ; http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0406&qid=1495724255534&from=EN ) ali prejšnjih poročilih o protekcionizmu.

(9) Alžirija, Armenija, Brazilija, Čile, Kitajska, Ekvador, Egipt, Indija, Kazahstan, Malezija, Mehika, Moldavija, Nova Zelandija, Oman, Rusija, Republika Južna Afrika, Južna Koreja, Švica, Turčija, Ukrajina in Urugvaj.

(10) Indijsko ministrstvo za jeklo je 6. februarja 2017 napovedalo, da veljavnost minimalnih uvoznih cen ne bo več podaljšana. Zato ta ovira več ne obstaja, in če bo to potrjeno, se bo v poročilu o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe za leto 2017 štela za odpravljeno.

(11) Vse trgovinske ovire ne pomenijo popolnih prepovedi trgovine in nekatere imajo večje učinke omejevanja trgovine kot druge.

(12) Podlaga za analizo je bil povprečen izvoz EU v letih 2013–2015.

(13) Skupni izvoz EU v Republiko Južno Afriko je v letih 2013–2015 v povprečju znašal 24,41 milijarde EUR na leto.

(14) Skupni izvoz EU v Alžirijo je v letih 2013–2015 v povprečju znašal 22,67 milijarde EUR na leto.

(15) Skupni izvoz EU v Ukrajino je v letih 2013–2015 v povprečju znašal 18,31 milijarde EUR na leto.

(16)  Poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe za leto 2016, str. 17–23. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016DC0406&qid=1496127869079&from=EN.  

(17)  Odbor STO za tehnične ovire v trgovini.

(18)  Odbor STO za sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

(19)  Odbor STO za subvencije in izravnalne ukrepe.

(20)  Odbor STO za investicijske ukrepe v zvezi s trgovino.

(21) Podlaga za analizo ostaja povprečen izvoz EU v letih 2013–2015 in zadevne oznake harmoniziranega sistema.

(22) Čeprav je Komisija razvila metodologijo za natančnejšo oceno vpliva odpravljenih ovir, ta metodologija zahteva opazovanje trgovinskih tokov po odpravi zadevne ovire. Zadnja taka analiza je bila opravljena leta 2015, iz nje pa izhaja, da so bili posledica odprave ovir v letih 2012 in 2013 v okviru partnerstva za dostop na trg dodatni trgovinski tokovi v višini 2,4 milijarde EUR v letu 2014, kar je enako manjšemu sporazumu o prosti trgovini, kot je na primer sporazum, sklenjen s Kolumbijo.