EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.6.2017
COM(2017) 321 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam v letu 2016
{SWD(2017) 233 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.6.2017
COM(2017) 321 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam v letu 2016
{SWD(2017) 233 final}
KAZALO
1.Uvod
2.Ozadje
2.1Razvoj dogodkov v zadnjih letih
2.2Izboljšanje delovanja instrumenta makrofinančne pomoči
3.Ukrepi makrofinančne pomoči v letu 2016
3.1Pregled
3.2Posamezni ukrepi v državah upravičenkah v letu 2016
3.2.1Gruzija
3.2.2Jordanija
3.2.3Kirgizistan
3.2.4 Moldavija
3.2.5 Tunizija
3.2.6 Ukrajina
4.Zagotavljanje pravilne uporabe sredstev v okviru makrofinančne pomoči: operativne ocene in naknadna vrednotenja
4.1Operativne ocene
4.2Naknadna vrednotenja
5.Prošnje za pomoč in prihodnji predlogi Komisije – proračunski položaj
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju makrofinančne pomoči tretjim državam v letu 2016
1. Uvod
Makrofinančna pomoč je finančni instrument EU 1 , ki je namenjen obravnavi izrednih potreb po zunanjem financiranju držav, ki so zemljepisno, gospodarsko in politično blizu EU. Cilj makrofinančne pomoči je obnoviti makroekonomsko in finančno stabilnost v državah kandidatkah, potencialnih državah kandidatkah in državah evropskega sosedstva ter hkrati spodbujati makroekonomske prilagoditve in strukturne reforme.
Makrofinančna pomoč je instrument plačilnobilančne pomoči, ki dopolnjuje program prilagoditev in reform, dogovorjen z Mednarodnim denarnim skladom (v nadaljnjem besedilu: MDS), in je odvisen od njegovega obstoja. Lahko je v obliki posojil, pri čemer si Komisija potrebna sredstva izposodi na kapitalskih trgih, nato pa ta sredstva posodi državi upravičenki, ali pa, v posebnih okoliščinah, v obliki nepovratnih sredstev, ki se financirajo iz proračuna EU.
Makrofinančna pomoč je odvisna od tega, ali država upravičenka spoštuje človekove pravice in uveljavljene demokratične mehanizme. Izplača se v tranšah, ki so strogo povezane z uspešnim izvajanjem dobrih reformnih ukrepov, katerih cilj je vrniti gospodarstvo države upravičenke na dolgoročno trajnostno pot. Na ta način makrofinančna pomoč dopolnjuje redno pomoč za sodelovanje EU ter prispeva k širšemu cilju ohranjanja stabilnosti in spodbujanja blaginje zunaj EU.
Leto 2016 je zaznamoval napredek pri izvajanju obstoječih programov makrofinančne pomoči za Gruzijo, Kirgizistan, Tunizijo in Ukrajino, čeprav je bilo treba več izplačil odložiti iz razlogov, na katere EU ni mogla vplivati. Poleg tega so bili zaradi nadaljevanja težkih političnih in gospodarskih razmer v nekaterih državah sosedstva odobreni dva nadaljnja ukrepa v Tuniziji in Jordaniji ter nov ukrep v Moldaviji, ki jih je Komisija predlagala 13. januarja 2017. To poročilo zajema tudi nov ukrep v Moldaviji, ker je bilo leta 2016 v zvezi z njim opravljenega veliko pripravljalnega dela.
To letno poročilo je pripravljeno v skladu z obveznostjo obveščanja Komisije, kot je določena v različnih sklepih Sveta ter skupnih sklepih Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih makrofinančne pomoči. Letnemu poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje podrobnejše informacije o makroekonomskem okolju in izvajanju posameznih ukrepov makrofinančne pomoči ter njihovo analizo.
2. Ozadje
2.1 Razvoj dogodkov v zadnjih letih
V zadnjih letih makrofinančna pomoč postaja vse pomembnejši instrument v sklopu orodij zunanje finančne pomoči EU. Mikrofinančna pomoč je bila zaradi vztrajne makroekonomske in politične nestabilnosti v sosedstvu EU splošno priznana kot učinkovit instrument za odzivanje na krizo, ki EU omogoča prepoznavno in prožno posredovanje ter ima močan politični vzvod. To potrjujeta vse večje povpraševanje po makrofinančni pomoči v zadnjih osmih letih in posledičen porast obsega makrofinančne pomoči, ki se je z 1,5 milijarde EUR, kolikor so znašale obveznosti v obdobju 2000–2008, povečal na 5,1 milijarde EUR od leta 2009.
Po prvem povečanju števila in obsega ukrepov po svetovni gospodarski in finančni krizi v letih 2008 in 2009 2 se od leta 2013 makrofinančna pomoč uporablja v še večjem obsegu. Zaradi političnih in gospodarskih pretresov v arabskih sredozemskih partnerskih državah se je po letu 2012 povpraševanje po makrofinančni pomoči povečalo, saj so zanjo zaprosili Egipt, Jordanija in Tunizija. Poleg tega sta bila konflikt v vzhodni Ukrajini ter očitno poslabšanje gospodarskih in finančnih razmer v državi leta 2014 povod za makrofinančno pomoč v doslej največjem obsegu. V letih 2014 in 2015 je bilo Ukrajini v okviru treh ukrepov makrofinančne pomoči izplačanih skupaj 3,4 milijarde EUR, kar je največja finančna pomoč, ki je bila doslej dodeljena državi nečlanici EU v tako kratkem obdobju.
2.2 Izboljšanje delovanja instrumenta makrofinančne pomoči
Ker se geopolitična in gospodarska nestabilnost v sosedstvu EU nadaljuje, je verjetno, bo v prihodnjih letih potreba po makrofinančni pomoči EU ostala velika. Zato je Komisija v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 predlagala močnejši instrument makrofinančne pomoči 3 . Namen predloga, ki ga je Komisija predstavila 14. septembra 2016, je s povečanjem rezervacij za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe povečati letno posojilno zmožnost makrofinančne pomoči s sedanjih 500 milijonov EUR na 2 000 milijonov EUR 4 .
Poleg tega so nedavne izkušnje, zlasti potreba po hitrem začetku izvajanja novih ukrepov makrofinančne pomoči v Ukrajini v letih 2014 in 2015, spet izpostavile potrebo po zagotavljanju, da se lahko makrofinančna pomoč kot instrument v sili hitro mobilizira v kriznih razmerah. Pospešitev sprejemanja odločitev je bila eden glavnih ciljev predloga okvirne uredbe o splošnih določbah v zvezi z makrofinančno pomočjo tretjim državam, ki ga je Komisija predložila leta 2011 5 . Vendar Evropski parlament in Svet (v nadaljnjem besedilu: sozakonodajalca) predloga nista odobrila, zato ga je Komisija umaknila. Posledično se sklepi o makrofinančni pomoči še vedno sprejemajo po rednem zakonodajnem postopku. Sozakonodajalca sta si prizadevala pospešiti odločanje v okviru rednega zakonodajnega postopka. To zlasti velja za najnovejši ukrep makrofinančne pomoči za Ukrajino, ki je bil leta 2015 sprejet v nekoliko več kot treh mesecih. Kljub temu je manevrski prostor za pospešitev sprejetja sklepov o makrofinančni pomoči po rednem zakonodajnem postopku še vedno omejen.
Komisija je v svojem predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji z dne 12. februarja 2016 v besedilo svojih prejšnjih predlogov vstavila sedem tehničnih sprememb, ki niso značilne za državo. Sozakonodajalca sta sprejela pet od sedmih tehničnih sprememb, ki se nanašajo na naslednjih pet posebnih vidikov izvajanja sklepov o makrofinančni pomoči s strani Komisije:
·najdaljši povprečni rok zapadlosti posojil makrofinančne pomoči;
·izpolnjevanje pogojev za makrofinančno pomoč;
·sprostitev izplačil makrofinančne pomoči;
·zaščita finančnih interesov EU;
·operativne ocene.
Spremembe ne spreminjajo glavnih značilnosti instrumenta makrofinančne pomoči, temveč temeljijo na izkušnjah, ki jih je Komisija pridobila, njihov splošni cilj pa je tehnično izrazje sklepov prilagoditi vzpostavljeni in dogovorjeni praksi upravljanja ukrepov makrofinančne pomoči. Cilj sprememb je tudi jasneje oblikovati posamezne določbe ali jih uskladiti s posebnimi priporočili Računskega sodišča. Na podlagi razprav s Svetom in Parlamentom je bilo sklenjeno, da se navedenih pet sprememb vključi v sklep o makrofinančni pomoči Jordaniji z dne 14. decembra 2016 6 , ki je zdaj podlaga za prihodnje sklepe o makrofinančni pomoči.
Komisija se bo še naprej povezovala s sozakonodajalcema ter iskala načine za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti trenutnega postopka odločanja.
3. Ukrepi makrofinančne pomoči v letu 2016
3.1 Pregled
Konec leta 2016 je bilo stanje glede izvajanja programov makrofinančne pomoči naslednje:
-Gruzija: EU je avgusta 2013 Gruziji odobrila ukrep makrofinančne pomoči v višini največ 46 milijonov EUR 7 , izplačan v dveh enakih tranšah v znesku 23 milijonov EUR. Prva tranša je bila izplačana leta 2015: januarja 13 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev in aprila 10 milijonov EUR v obliki posojil. Izplačilo druge tranše (10 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev in 13 milijonov EUR v obliki posojil) je bilo odloženo zaradi pomanjkanja napredka v programu, dogovorjenem z MDS julija 2014. Ko je Izvršni odbor MDS 12. aprila 2017 odobril nov program instrumenta za povečanje financiranja v višini 285 milijonov USD, je Komisija maja 2017 izplačala drugo tranšo makrofinančne pomoči.
-Jordanija II: sozakonodajalca sta 14. decembra 2016 sprejela sklep 8 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Jordaniji (makrofinančna pomoč II) v višini največ 200 milijonov EUR, v celoti v obliki posojil, in sicer poleg ukrepa pomoči v višini 180 milijonov EUR, izplačanega leta 2015. Pomoč se bo izplačala leta 2017 v dveh enakih tranšah.
-Kirgizistan: ta ukrep makrofinančne pomoči, odobren oktobra 2013 9 , so sestavljala posojila v višini 15 milijonov EUR in nepovratna sredstva v višini 15 milijonov EUR. Ukrep se je končal leta 2016 po izplačilu druge tranše v dveh obrokih: 5 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev februarja 2016 in 10 milijonov EUR v obliki posojil aprila 2016.
-Tunizija I in II: decembra 2013 je Komisija predstavila predlog o zagotovitvi makrofinančne pomoči Tuniziji (makrofinančna pomoč I) v višini do 250 milijonov EUR v obliki posojil. Vendarsta sozakonodajalca spremenila predlog, pri čemer sta znesek pomoči zvišala na 300 milijonov EUR in maja 2014 sprejela sklep 10 . Po izplačilu prvih dveh tranš v višini 100 milijonov EUR v letu 2015 EU leta 2016 zaradi zamud tunizijskih organov pri izvajanju dogovorjenih ukrepov politike ni izplačala tretje in zadnje tranše programa, kot je bilo prvotno načrtovano. EU je 6. julija 2016 Tuniziji odobrila dodatno makrofinančno pomoč v višini največ 500 milijonov EUR v obliki posojil 11 . Po odobritvi držav članic sta bila 27. aprila 2017 podpisana memorandum o soglasju in sporazum o posojilu.
-Ukrajina III: to je tretji ukrep za Ukrajino od leta 2014, v skupni višini 1,8 milijarde EUR v obliki posojil. Sozakonodajalca sta ga odobrila aprila 2015. Ukrajini je bila skupaj z ukrepoma, izvedenima med majem 2014 in aprilom 2015 12 , s tretjim ukrepom makrofinančne pomoči od začetka krize dana na voljo makrofinančna pomoč EU v višini 3,4 milijarde EUR. Po izplačilu prve tranše (600 milijonov EUR) julija 2015 je bilo izplačilo druge tranše v višini 600 milijonov EUR dlje časa odloženo zaradi nezadostnega napredka pri številnih dogovorjenih reformnih ukrepih. Tranša je bila izplačana aprila 2017 kot odgovor na ukrepe, ki so jih organi sprejeli konec leta 2016 in na začetku leta 2017 za obravnavo nekaterih odprtih vprašanj, in splošno zadovoljivo izvajanje programa makrofinančne pomoči s strani Ukrajine. Tretja tranša v višini 600 milijonov EUR bo predvidoma dana na voljo v letu 2017.
Poleg tega je Komisija na podlagi prošnje Republike Moldavije 13. januarja 2017 sprejela predlog o programu makrofinančne pomoči v višini 100 milijonov EUR za pomoč tej državi, ki se srečuje z vse težjimi gospodarskimi in finančnimi razmerami. Predlagano makrofinančno pomoč EU, ki naj bi jo Evropski parlament in Svet sprejela sredi leta 2017, sestavljajo nepovratna sredstva v višini 40 milijonov EUR in posojila v višini 60 milijonov EUR, ki naj bi se izplačala v letih 2017 in 2018 v treh tranšah. Izplačila bodo strogo pogojena z dobrim napredkom Moldavije pri programu MDS in izvajanjem posebnih pogojev politike, ki bodo z EU dogovorjeni v memorandumu o soglasju.
3.2 Posamezni ukrepi v državah upravičenkah v letu 2016
3.2.1 Gruzija
Avgusta 2013 je EU sprejela program makrofinančne pomoči za Gruzijo v višini največ 46 milijonov EUR, od česar je ena polovica v obliki nepovratnih sredstev, druga pa v obliki posojil, ter se zagotovi v dveh enakih tranšah. Po sklenitvi „stand-by“ kreditnega aranžmaja v višini 154 milijonov USD med Gruzijo in MDS julija 2014 sta pogodbenici decembra 2014 podpisali memorandum o soglasju, sporazum o posojilu in sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, gruzijski parlament pa jih je po potrebi ratificiral.
Prva tranša makrofinančne pomoči je bila izplačana januarja 2015 (13 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev) in aprila 2015 (10 milijonov EUR v obliki posojil) zaradi dobrih dosežkov Gruzije pri programu MDS. Gruzijski organi so izvedli vse ustrezne ukrepe politike iz memoranduma o soglasju za drugo tranšo v višini 10 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev in 13 milijonov EUR v obliki posojil, vendar je bilo izplačilo odloženo zaradi težav pri izvajanju programa MDS. Izvršni odbor MDS je 12. aprila 2017 za Gruzijo odobril novo ureditev v obliki instrumenta za povečanje financiranja v višini 285 milijonov USD. Zato se je Komisija odločila maja 2017 izplačati še drugo tranšo makrofinančne pomoči. Organi so izrazili zanimanje za morebitni dodatni ukrep makrofinančne pomoči, ki bi dopolnjeval ukrep MDS.
Gruzija se je leta 2016 še naprej spopadala s šibkim zunanjim okoljem, kar je z manjšim izvozom in nakazili prispevalo k razmeroma upočasnjeni rasti BDP, ocenjeni na 2,7 %. V teh okoliščinah se je fiskalni primanjkljaj Gruzije povečal, tako zaradi prihodkov, ki so bili manjši od pričakovanih, in povečane porabe pred parlamentarnimi volitvami oktobra 2016. Gruzijski lari je v zadnjih dveh letih izgubil precej vrednosti, in sicer 50 % v primerjavi z ameriškim dolarjem med novembrom 2014 in decembrom 2016. Zunanja odvisnost se je povečala, konec leta 2016 naj bi primanjkljaj tekočega računa po ocenah dosegel 13,3 % BDP, zunanji dolg pa naj bi znašal 108 % BDP. Ker je 80 % javnega dolga v tuji valuti, se je zaradi padca vrednosti larija povečalo razmerje med javnim dolgom in BDP, čeprav je javni dolg, izražen v ameriških dolarjih, ostal razmeroma nespremenjen. Raven deviznih rezerv v višini 2,8 milijarde USD konec decembra 2016 je bila razmeroma stabilna (zvišanje z 2,7 milijarde USD decembra 2014) in krije štirimesečni predvideni uvoz v letu 2017. Finančni sistem Gruzije ostaja trden in na splošno dobro kapitaliziran, zlasti zaradi skrbnega nadzora in nadzora centralne banke.
3.2.2 Jordanija
Ker se je regionalna nestabilnost povečala, kar je negativno vplivalo na gospodarstvo, so jordanski organi 3. marca 2016 zaprosili za drugi program makrofinančne pomoči. Komisija je 29. junija 2016 skladno s svojo zavezo v višini 2,4 milijarde EUR, sprejeto na konferenci v Londonu 4. februarja 2016 za podporo Siriji in regiji sprejela predlog sklepa o drugem ukrepu makrofinančne pomoči Jordaniji v višini 200 milijonov EUR v obliki posojil. Pomoč se bo predvidoma izplačala leta 2017 v dveh enakih tranšah. Nov program makrofinančne pomoči, odobren 14. decembra 2016, sledi uspešni izvedbi prvega ukrepa makrofinančne pomoči v višini 180 milijonov EUR v obliki posojil, ki je bil v celoti izplačan leta 2015. Opaženih je bilo nekaj zamud pri izvajanju triletnega programa MDS v okviru instrumenta za povečanje financiranja v višini 723 milijonov USD, odobrenega avgusta 2016, zlasti na področju davčne reforme.
Leta 2016 se je zaradi nadaljevanja konfliktov v Iraku in Siriji rast jordanskega BDP upočasnila z 2,4 % v letu 2015 na predvidenega 2,1 %. Stopnja brezposelnosti se je s 13,1 % leta 2015 povečala na 15,3 % leta 2016. Zaradi precejšnjega znižanja cen goriva in prevoza se je inflacija leta 2016 znižala za 0,8 %, s čimer se je nadaljeval negativni trend iz leta 2015.
Kljub upočasnitvi gospodarstva se je splošni fiskalni primanjkljaj po ocenah izboljšal s 5,4 % BDP leta 2015 na približno 3,6 % leta 2016. Bruto javni dolg Jordanije se je s 93,4 % BDP konec leta 2015 povečal na 95,6 % BDP novembra 2016. Vendar MDS ocenjuje, da je dinamika javnega dolga vzdržna, če bo država še naprej izvajala srednjeročno fiskalno prilagoditev in jo bo mednarodna skupnost podpirala. Primanjkljaj tekočega računa (brez nepovratnih sredstev) naj bi se leta 2016 po ocenah povečal na 12,6 % BDP v primerjavi z 12 % leta 2015. Decembra 2016 so neto mednarodne rezerve v tuji valuti znašale 12,8 milijarde USD, kar je enakovredno 7,2-mesečnemu predvidenemu uvozu.
Komisija bo v skladu s skupno izjavo, ki so jo Evropski parlament, Svet in Komisija sprejeli v okviru sklepa o odobritvi drugega ukrepa makrofinančne pomoči, po potrebi predstavila predlog za tretji ukrep makrofinančne pomoči v višjem znesku, in sicer po uspešnem zaključku drugega ukrepa makrofinančne pomoči, in če bodo izpolnjeni običajni predpogoji za to vrsto pomoči, vključno s posodobljeno oceno Komisije v zvezi s potrebami Jordanije po zunanjem financiranju.
3.2.3 Kirgizistan
Etnično in politično nasilje sta povzročila velik upad gospodarske dejavnosti in precejšno vrzel zunanjega financiranja, zato se je EU na mednarodni donatorski konferenci v Biškeku julija 2010 zavezala, da bo podprla okrevanje Kirgizistana. Tako je Komisija decembra 2011 predlagala zagotovitev makrofinančne pomoči Kirgizistanu v višini največ 30 milijonov EUR (15 milijonov EUR v obliki posojil in 15 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev). Evropski parlament in Svet sta sklep o makrofinančni pomoči sprejela 22. oktobra 2013. Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu sta bila podpisana proti koncu leta 2014, kirgiški parlament pa ju je ratificiral februarja 2015.
Ta ukrep makrofinančne pomoči je bil izreden, saj Kirgizistan ni znotraj običajnega geografskega območja uporabe makrofinančne pomoči. Vendar je bil upravičen zaradi močne, demokraciji naklonjene politične in gospodarske reforme v državi ter zaradi gospodarske in političnega pomena regije za EU. Prva tranša je bila izplačana leta 2015, in sicer v obliki nepovratnih sredstev v višini 10 milijonov EUR junija 2015 in v obliki posojila v višini 5 milijonov EUR oktobra 2015. Komisija je po zadovoljivem zaključku pregleda skladnosti za drugo tranšo kirgiškim organom 10. februarja 2016 izplačala nepovratna sredstva te tranše (5 milijonov EUR). Posojilo (10 milijonov EUR) je bilo izplačano 13. aprila 2016.
Kirgiško gospodarstvo je od upočasnitve rasti v regiji in zlasti recesije v Rusiji, ki se je začela leta 2014, v razmeroma dobrem stanju. Potem ko se je kirgiški BDP leta 2014 povečal za 3,6 %, leta 2015 pa za 3,5 %, je rast BDP leta 2016 zaradi uspešnega delovanja kmetijskega sektorja in sektorja storitev znašala 3,8 %. Proračunski primanjkljaj se je leta 2016 v primerjavi z letom 2015, ko je znašal 7,9 % BDP, zmanjšal na 4,5 % BDP zaradi manjše porabe in odloženega dokončanja nekaterih naložbenih projektov. Učinek rasti vrednosti kirgiškega soma leta 2016 (13 % glede na ameriški dolar) na uvozne cene in njen delni posredni učinek na domače cene je bil okrepljen s strogo denarno politiko in učinkom večjega pritoka nakazil na domačo porabo. To je ugodno vplivalo na inflacijo, ki je leta 2016 upadla na –0,4 %.
Plačilna bilanca države je še vedno ranljiva, vendar odraža strukturno velik primanjkljaj tekočega računa, ki naj bi se leta 2016 po ocenah le nekoliko izboljšal, in sicer na 9,6 % BDP v primerjavi z 10,9 % leta 2015. Skupne mednarodne rezerve so konec leta 2016 znašale 1,97 milijarde USD ali 3,8-mesečnega predvidenega uvoza.
3.2.4 Moldavija
Republika Moldavija je na gospodarskem in političnem področju v zadnjih letih preživljala težke čase. Novembra 2014 je izbruhnil velik škandal v zvezi z bančnimi goljufijami in razkril hude težave z upravljanjem, ki jih je spremljala politična nestabilnost. Ti dogodki so povzročili tudi upočasnitev gospodarske rasti in prekinitev proračunske podpore, ki so jo Moldaviji zagotavljale njene mednarodne partnerice.
Leta 2015 se je v Moldaviji začela recesija, pri čemer se je njen BDP zmanjšal za 0,5 %. Leta 2016 je BDP narasel za približno 2 %, zlasti zaradi povečanja kmetijske dejavnosti. Inflacija cen življenjskih potrebščin se je zniževala in konec leta 2016 dosegla 2,4 % v primerjavi s 13,5 % leta 2015.
Vlada se spoprijema z znatnimi fiskalnimi pritiski zaradi nižjih proračunskih prihodkov in prekinitve proračunske podpore donatorjev. Ti dejavniki so prispevali k povečanju proračunskega primanjkljaja na 3,2 % BDP. Javni dolg se je leta 2016 zaradi izrednih posojil z državnim poroštvom, ki ga je centralna banka leta 2015 izdala za tri banke v likvidacijskem postopku, povečal na 45,7 % BDP. Zaradi krize v finančnem sektorju so se mednarodne rezerve od septembra 2014 do februarja 2015 zmanjšale za 35 % na 1,7 milijarde USD, kar ustreza približno 4,3-mesečnemu uvozu. Od takrat je centralna banka do decembra 2016 zbrala 2,1 milijarde USD deviznih rezerv, pri čemer ta znesek ustreza ocenjeni vrednosti 5,1-mesečnega napovedanega uvoza, kar kaže na stabilizacijo in okrevanje na deviznem trgu.
Na podlagi tega so organi julija 2016 z MDS končno sklenili sporazum o programu, podprtem z ureditvijo v obliki triletnega razširjenega kreditnega programa in instrumenta za povečanje financiranja v višini 179 milijonov USD. Odbor MDS je sporazum odobril 7. novembra 2016, prvi pregled programa pa je bil zaključen 28. aprila 2017.
Komisija je na podlagi prošnje vlade Moldavije ter glede na navedeni politični in gospodarski razvoj 13. januarja 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila predlog sklepa o zagotovitvi makrofinančne pomoči Republiki Moldaviji v višini največ 100 milijonov EUR, in sicer 60 milijonov EUR v obliki posojil in 40 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev. Predlagani znesek je upravičen glede na oceno potreb države po zunanjem financiranju, obseg programa MDS, premisleke o porazdelitvi bremena in manevrski prostor, ki je na voljo v proračunu EU. Nepovratna sredstva so upravičena zaradi nizke stopnje gospodarskega razvoja Moldavije ter njene upravičenosti do ugodnega financiranja s strani MDS in Svetovne banke.
3.2.5 Tunizija
Tunizija in MDS sta maja 2016 sklenila ureditev v obliki instrumenta za povečanje financiranja v višini 2,9 milijarde USD, ki poteče maja 2020 in je namenjen podpori petletnemu gospodarskemu programu države (2016–2020). Instrument za povečanje financiranja sledi 24-mesečnemu „stand-by“ kreditnemu aranžmaju MDS v višini 1,75 milijarde USD, ki ga je MDS odobril junija 2013 in se je zaključil decembra 2015. Tunizija je od EU pridobila dodatno makrofinančno pomoč v višini 300 milijonov EUR v obliki posojil. Ta ukrep je bil odobren maja 2014 in leta 2015 delno izplačan (prvi dve tranši v skupni višini 200 milijonov EUR). Izplačilo zadnje tranše (100 milijonov EUR) tega ukrepa je bilo odloženo zaradi nezadostnega izvajanja nekaterih dogovorjenih ukrepov politike in težav s programom MDS. Zaradi nadaljevanja gospodarskih težav, ki so jih še poslabšali teroristični napadi leta 2015 in splošna nestabilnost v regiji, sta sozakonodajalca 6. julija 2016 odobrila dodatno makrofinančno pomoč Tuniziji v višini največ 500 milijonov EUR v obliki posojil. Po zaključku pogajanj med Komisijo in tunizijskimi organi decembra 2016 sta bila 27. aprila 2017 podpisana memorandum o soglasju in sporazum o posojilu.
Rast BDP Tunizije naj bi leta 2016 po ocenah dosegla 1,1 %, kar je rahlo izboljšanje v primerjavi z 0,8-odstotno rastjo leta 2015. Stopnja brezposelnosti ostaja 15,5-odstotna. Inflacija je leta 2016 v povprečju znašala približno 3,7 % in se je v primerjavi z letom 2015, ko je znašala 5 %, znižala, leta 2017 pa naj bi po ocenah v povprečju znašala 3,9 %.
Na področju javnih financ naj bi proračunski primanjkljaj leta 2016 po ocenah znašal 6 % BDP (v primerjavi s 4,6 %, dogovorjenega v okviru programa MDS). Razlog za to so različni dejavniki, vključno z manj pobranimi davki, kot je bilo pričakovano, višjimi stroški servisiranja dolga (delno zaradi znižanja vrednosti tunizijskega dinarja) in višjimi stroški za plače v javnem sektorju. Dolg sektorja država se je še naprej povečeval in je leta 2016 dosegel 63 % BDP, kar pomeni zvišanje v primerjavi s 55 % BDP leta 2015. Poleg tega mora Tunizija v prihodnjih dveh letih odplačati tudi precejšen znesek javnega dolga.
Kljub znižanju cen nafte, slabši domači gospodarski dejavnosti in boljšemu izvozu so negativni učinki terorističnih napadov na turizem prispevali k temu, da je trenutni račun leta 2016 ostal na nevzdržno visoki ravni pri 9 % BDP. Po ocenah naj bi rezerve znašale skoraj 6,1 milijarde USD, kar pomeni približno 4,3-mesečni uvoz.
3.2.6 Ukrajina
Komisija je januarja 2015 kot odziv na hitro slabšanje gospodarskih razmer in slab plačilnobilančni položaj Ukrajine predlagala nov ukrep makrofinančne pomoči v višini do 1,8 milijarde EUR v obliki posojil, ki naj bi se izplačal v treh enakih tranšah po 600 milijonov EUR. Prva tranša v okviru novega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč III) je bila izplačana julija 2015 13 . Ker ukrajinski organi niso zadostno izvedli nekaterih reform politike iz memoranduma o soglasju, Komisija leta 2016 ni izplačala nobene tranše v okviru svojega ukrepa makrofinančne pomoči. Vendar je aprila 2017 izplačala drugo tranšo v višini 600 milijonov EUR kot odgovor na ukrepe, ki so jih organi sprejeli konec leta 2016 in na začetku leta 2017 za obravnavo nekaterih odprtih vprašanj, ter zaradi splošno zadovoljivega izvajanja programa makrofinančne pomoči s strani Ukrajine. Ukrajina lahko načeloma še vedno dobi nadaljnjih 600 milijonov EUR iz makrofinančne pomoči III. Vendar mora za pridobitev te pomoči uspešno izvesti ukrepe politike iz memoranduma o soglasju in dosegati stalni napredek pri programu MDS, tj. štiriletnem instrumentu za povečanje financiranja v višini približno 17,5 milijarde USD, ki je bil odobren marca 2015. Najnovejša tranša (v višini 1 milijarde USD) v okviru programa MDS je bila izplačana aprila 2017, kar pomeni skupna izplačila v višini 8,5 milijarde USD od leta 2015.
Leta 2016 se je ukrajinsko gospodarstvo stabiliziralo. To je bilo doseženo z odločnim odzivom politike za obravnavo dolgoročnih neravnovesij ter obsežno mednarodno finančno in tehnično podporo, ki je pripomogla k obvladovanju krize zaupanja. Posledično je imela Ukrajina prvič po štirih letih realno gospodarsko rast. Rast BDP je znašala 2,3 %, in sicer zaradi večjega domačega povpraševanja in oživljenih naložb.
Stabilizacija gospodarstva se je kazala tudi v precejšnjem znižanju inflacije (12,4 % konec leta 2016 v primerjavi s 43,4 % konec leta 2015) in manjši volatilnosti na deviznem trgu. Zaradi preudarne fiskalne politike je konsolidirani proračunski primanjkljaj leta 2016 znašal 2,3 %, tj. precej manj od prvotno načrtovanega 3,7 %. Fiskalna konsolidacija in odprava primanjkljaja iz poslovanja družbe Naftogaz sta bila pomembni pri omejitvi naraščanja razmerja med javnim dolgom in BDP, ki je konec leta 2016 znašalo 81,0 %, kar je nekoliko več kot leto prej (79,1 %). To je bilo doseženo kljub stroškom, povezanim z nacionalizacijo banke PrivatBank, največjega komercialnega posojilodajalca.
Oživljene naložbe leta 2016 so prispevale k povečanju primanjkljaja tekočega računa na 4,1 % BDP. Še en dejavnik so bili nizek izvoz zaradi nizkih cen primarnih proizvodov in dodatne trgovinske ovire, ki jih je Rusija uvedla v obliki prepovedi tranzita izvoza v Srednjo Azijo. Vendar je primanjkljaj tekočega računa ostal pod najvišjo vrednostjo 8,7 % BDP leta 2013 in je bil v celoti krit z dotokom kapitala. Leta 2016 je bila mednarodna finančna pomoč sicer nižja od pričakovanj, vendar je še naprej podpirala mednarodne rezerve, ki so konec leta 2016 znašale 15,5 milijarde USD oziroma 3,5-mesečni napovedani uvoz za prihodnje leto.
4. Zagotavljanje pravilne uporabe sredstev v okviru makrofinančne pomoči: operativne ocene in naknadna vrednotenja
4.1 Operativne ocene
Komisija v skladu z zahtevami iz finančne uredbe EU ob pomoči zunanjih svetovalcev izvaja operativne ocene, da bi pridobila ustrezna zagotovila o delovanju upravnih postopkov in finančnih tokov držav upravičenk.
Operativne ocene se osredotočajo na sisteme upravljanja javnih financ, zlasti postopke in organiziranost ministrstev za finance in centralnih bank ter, konkretneje, na upravljanje računov, ki prejemajo sredstva EU. Poleg tega je posebna pozornost namenjena načinu delovanja institucij za zunanjo revizijo, njihovi neodvisnosti, delovnim programom in učinkovitosti njihovih kontrol. Pregledajo se tudi postopki javnih naročil na centralni ravni.
Leta 2016 je Komisija izvedla operativni oceni za Moldavijo in Jordanijo v okviru priprave na nov ukrep makrofinančne pomoči državama. Oceni sta bili zaključeni februarja oziroma septembra 2016. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da postopki v navedenih državah zagotavljajo zadostna jamstva za izvedbo predvidenih ukrepov makrofinančne pomoči.
4.2 Naknadna vrednotenja
Komisija v skladu s finančno uredbo EU izvaja naknadna vrednotenja 14 po zaključku programov makrofinančne pomoči, da bi ocenila njihov učinek. Glavna cilja sta:
I.analiza učinka na gospodarstvo države upravičenke in zlasti na vzdržnost njenega zunanjega položaja;
II.ocena dodane vrednosti ukrepa EU.
Naknadna vrednotenja ukrepov makrofinančne pomoči I in makrofinančne pomoči II za Ukrajino ter ukrepa makrofinančne pomoči I za Jordanijo so se začela izvajati konec leta 2016 in naj bi se po pričakovanjih zaključila leta 2017.
5. Prošnje za pomoč in prihodnji predlogi Komisije – proračunski položaj
Program ukrepov makrofinančne pomoči za leto 2017 je naslednji:
I.izvajanje tekočih ukrepov makrofinančne pomoči, kot je opisano zgoraj. Mednje spadajo izplačilo zadnjih tranš za Gruzijo in Tunizijo I, zadnjih dveh tranš tretjega ukrepa za Ukrajino ter vseh tranš za nadaljnje ukrepe za Tunizijo in Jordanijo;
II.odobritev in izvedba ukrepa za Moldavijo, s predvidenim izplačilom prvih dveh tranš pomoči;
III.odobritev morebitnih novih programov na podlagi prošenj, ki so jih doslej poslali Armenija, Gruzija in Egipt, ter morebitnega nadaljnjega ukrepa za Jordanijo.
Navedeni program ukrepov makrofinančne pomoči za leto 2017 bo pomenil letna izplačila makrofinančne pomoči v višini 1,9 milijarde EUR. To sicer dokazuje vse večjo težo in pomen instrumenta makrofinančne pomoči, vendar je tudi posledica odlogov številnih izplačil, ki so bila sprva načrtovana za leto 2016. Razlogi za to spremenjeno časovnico izplačil so različni, predvsem pa so posledica zamud nacionalnih organov pri izpolnjevanju dogovorjenih ukrepov politike, zamud pri pogajanjih v zvezi z memorandumom o soglasju ali težav pri zadevnem programu MDS.
V spodnji preglednici je predstavljen pregled prevzetih obveznosti in izplačil nepovratnih sredstev v okviru makrofinančne pomoči za leta 2015, 2016 in 2017 (okvirno). Napoved za leto 2017 je začasna in vključuje samo tiste ukrepe makrofinančne pomoči, za katere sta sozakonodajalca že odobrila sklep ali pa ga je predlagala Komisija.
Poleg ukrepov makrofinančne pomoči, ki potekajo ali so v pripravi, so prošnje za makrofinančno pomoč EU doslej poslali tudi Armenija, Gruzija in Egipt:
·Komisija je februarja 2014 prejela prošnjo Armenije za makrofinančno pomoč. Vendar se plačilnobilančni položaj Armenije ni štel za dovolj kritičnega, da bi upravičeval predlog Komisije o makrofinančni pomoči, čeprav je bila odobrena nova ureditev z MDS o financiranju. Komisija kljub temu še naprej spremlja gospodarske in finančne razmere v Armeniji. Ker se bo program instrumenta za povečanje financiranja MDS leta 2017 zaključil, bo ponovno odločanje odvisno tudi od začetka novega načrta MDS.
·Gruzijski organi so februarja 2017 izrazili zanimanje za naslednji ukrep makrofinančne pomoči. Ker je Izvršni odbor ustrezno odobril nov program MDS, je Komisija naklonjena odločanju o nadaljnjem ukrepu makrofinančne pomoči za Gruzijo na podlagi potreb države po zunanjem financiranju.
·Egipt je novembra 2012 ponovno zaprosil za makrofinančno pomoč v skupni višini 500 milijonov EUR; Komisija je preučila možnost vložitve predloga, ki bi verjetno zajemal posojilo v višini 450 milijonov EUR in nepovratna sredstva v višini 50 milijonov EUR. Vendar je bil predlog o makrofinančni pomoči začasno zaustavljen do zaključka programa MDS za Egipt ter v odziv na politično dogajanje v državi od julija 2013. Izvršni odbor MDS je novembra 2016 odobril triletni program v okviru instrumenta za povečanje financiranja v višini približno 12 milijard USD. Za prvo leto programa je bila finančna vrzel pokrita s prispevki MDS in drugih večstranskih in dvostranskih donatorjev. Vendar ni mogoče izključiti, da bo morala EU razmisliti o ukrepu makrofinančne pomoči za Egipt, če bodo še vedno obstajale potrebe po financiranju.
|
Prevzete obveznosti in izplačila nepovratnih sredstev v okviru makrofinančne pomoči, izplačila makrofinančne pomoči v obliki posojil v obdobju 2015–2017 (v EUR) |
|||||
|
|
|
2015 |
2016 |
2017 (okvirno) |
|
|
Odobritve za prevzem obveznosti za nepovratna sredstva v proračunu |
77 995 000 |
79 669 000 |
45 828 000 |
||
|
|
Operativne ocene, študije programa javne porabe in finančne odgovornosti, naknadna vrednotenja |
62 900 |
331 822 |
400 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Kirgizistanu (sklep je sprejet) |
|
|
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Gruziji (sklep je sprejet) |
|
|
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Moldaviji (sklep je sprejet)* |
|
|
40 000 000 |
|
|
|
Drugi morebitni ukrepi makrofinančne pomoči |
|
|
sklep še ni sprejet |
|
|
Obveznosti, skupaj |
62 900 |
331 822 |
40 400 000 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
Nezavezujoče proračunske dodelitve |
77 932 100 |
79 337 178 |
5 428 000 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve plačil za nepovratna sredstva v proračunu |
74 218 061 |
79 669 000 |
45 828 000 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Operativne ocene, študije programa javne porabe in finančne odgovornosti, naknadna vrednotenja |
29 806 |
131 195 |
260 736 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Kirgizistanu (sklep je sprejet) |
10 000 000 |
5 000 000 |
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Gruziji (sklep je sprejet) |
13 000 000 |
|
10 000 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Moldaviji (sklep je sprejet)* |
|
|
20 000 000 |
|
|
|
Drugi morebitni ukrepi makrofinančne pomoči |
|
|
sklep še ni sprejet |
|
|
Plačila, skupaj |
23 029 806 |
5 131 195 |
30 260 736 |
||
|
Neporabljene dodelitve za plačila nepovratnih sredstev |
51 188 255 |
74 537 805 |
15 567 264 |
||
|
Izplačila makrofinančne pomoči v obliki posojil |
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Ukrajini I (sklep je sprejet) |
250 000 000 |
|
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Ukrajini II (sklep je sprejet) |
|
|
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Gruziji (sklep je sprejet) |
10 000 000 |
|
13 000 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Jordaniji I (sklep je sprejet) |
180 000 000 |
|
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Tuniziji I (sklep je sprejet) |
200 000 000 |
|
100 000 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Kirgizistanu (sklep je sprejet) |
5 000 000 |
10 000 000 |
|
|
|
|
Makrofinančna pomoč Ukrajini III (sklep je sprejet) |
600 000 000 |
|
1200 000 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Tuniziji II (sklep je sprejet) |
|
|
350 000 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Jordaniji II (sklep je sprejet) |
|
|
200 000 000 |
|
|
|
Makrofinančna pomoč Moldaviji (sklep je sprejet)* |
|
|
40 000 000 |
|
|
|
Drugi morebitni ukrepi makrofinančne pomoči |
|
|
sklep še ni sprejet |
|
|
Izplačila makrofinančne pomoči v obliki posojil, skupaj |
1245 000 000 |
10 000 000 |
1903 000 000 |
||
|
* Ukrep bo predvidoma odobren v letu 2017. Leta 2017 se bosta izplačali le dve od treh tranš. Izplačilo zadnje tranše je predvideno leta 2018. |
|||||
Pravna podlaga za makrofinančno pomoč tretjim državam razen državam v razvoju je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
To je bil povod za šest novih ukrepov makrofinančne pomoči za podporo Armeniji, Bosni in Hercegovini, Gruziji, Moldaviji, Srbiji in Ukrajini v skupnem znesku 1,3 milijarde EUR.
SWD(2016) 299 final.
Jamstveni sklad za zunanje ukrepe krije skupno izpostavljenost EU tveganju, da države prejemnice makrofinančne pomoči ter ukrepov zunanjega financiranja s posojili EIB in Euratoma dolgovanih zneskov ne bodo odplačale. Rezervacije zanj se oblikujejo po stopnji 9 % vseh neporavnanih obveznosti s proračunskim jamstvom EU ob koncu vsakega leta, vendar z dvoletnim zamikom. Da bi dosegli letno posojilno zmožnost v višini 2 000 milijonov EUR bodo vsako leto potrebne dodatne rezervacije v višini 135 milijonov EUR.
COM(2011) 396 final, 4.7.2011.
Sklep (EU) 2016/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji (UL L 352, 23.12.2016, str. 18).
Sklep št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji (UL L 218, 14.8.2013, str. 15).
Sklep (EU) 2016/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Hašemitski kraljevini Jordaniji (UL L 352, 23.12.2016, str. 18).
Sklep št. 1025/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Kirgiški republiki (UL L 283, 14.8.2013, str. 1).
Sklep št. 534/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Republiki Tuniziji (UL L 151, 21.5.2014, str. 9).
Sklep (EU) 2016/1112 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji (UL L 186, 9.7.2016, str. 1).
Sklep (EU) 2015/601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. aprila 2015 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 100, 15.4.2015, str. 1).
Ta predlog je sledil dvema programoma makrofinančne pomoči (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč I in makrofinančna pomoč II) v skupni vrednosti 1,61 milijarde EUR, ki sta bila izvedena leta 2014 in na začetku leta 2015.
Vsa naknadna vrednotenja so na voljo na spletnem mestu GD ECFIN: http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/evaluation/completed/index_en.htm .