EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.3.2017
COM(2017) 203 final
POROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Peto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.3.2017
COM(2017) 203 final
POROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Peto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
Peto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
I. UVOD
To je peto mesečno poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, ki zajema najnovejše dogodke na področju dveh glavnih stebrov: boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti ter sredstev, ki se uporabljajo v ta namen, in krepitve naše zaščite in odpornosti proti navedenim nevarnostim.
Predpogoj za vzpostavitev učinkovite in prave varnostne unije je zagotovitev pravočasnega sprejetja ter polnega in učinkovitega izvajanja zakonodaje EU.
Predsedniki Parlamenta, Sveta in Komisije so se v skupni izjavi z dne 13. decembra 2016 1 dogovorili o 58 zakonodajnih prednostnih nalogah za leto 2017. Med njimi so mnogi predlogi v obravnavi, ki so ključnega pomena za uresničitev varnostne unije, vključno z naslednjimi: direktiva o boju proti terorizmu; direktiva o strelnem orožju; evropski sistem vstopa/izstopa (SVI); evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS); direktiva o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma; evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) in uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Odločilnega pomena je, da se dogovori o teh pobudah sklenejo hitro, pri čemer bo to poročilo preučilo trenutno stanje vsake od njih.
Poudarek na izvajanju velja tudi za obstoječo zakonodajo, vključno z instrumenti, ki so še vedno v fazi prenosa. V tem poročilu je opisan tudi napredek pri ključnih dosjejih v tej kategoriji, med drugim pri predhodnih sestavinah za eksplozive, evidencah podatkov o potnikih, prümskih sklepih o izmenjavi informacij o vozilih, prstnih odtisih in DNA med državami članicami ter pri prenosu direktive o varnosti omrežij in informacij.
Poleg napredka pri zakonodajnih dosjejih je v tem poročilu zajeto izvajanje nekaterih ključnih nezakonodajnih dosjejev o varnostni uniji, ki se nanašajo na krepitev odpornosti EU in med drugim vključujejo prizadevanja Komisije na področju boja proti radikalizaciji prek mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, zaščite mehkih tarč in varnosti v letalstvu v tretjih državah.
Naslednje mesečno poročilo, ki bo objavljeno aprila, se bo osredotočalo na organizirani kriminal in prednostne naloge za politični cikel EU za leto 2017, katerega del je strateški okvir za krepitev učinkovitega sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona ter agencijami in institucijami EU na tem področju ter operativnega sodelovanja policije in pravosodja, vključno s skupnimi preiskovalnimi skupinami.
II. IZVAJANJE ZAKONODAJNIH PREDNOSTNIH NALOG ZA VEČJO VARNOST DRŽAVLJANOV
Prejšnji mesec je Evropski parlament na predlog Komisije sprejel direktivo o boju proti terorizmu, s čimer je EU naredila pomemben korak na področju boja proti terorizmu. Svet bo obravnaval sprejetje predloga v začetku marca. Ko se bo nova direktiva začela izvajati, bo organom kazenskega pregona in tožilcem zagotovila ključna orodja v boju proti razvijajoči se grožnji terorizma, vključno s kriminalizacijo ravnanja, povezanega s tujimi terorističnimi bojevniki, usposabljanjem teroristov in financiranjem terorizma. Direktiva bo poleg tega izboljšala obstoječa pravila o izmenjavi informacij o terorističnih kaznivih dejanjih ter omogočila odstranjevanje spletnih terorističnih vsebin, zaradi česar bo EU varnejša, hkrati pa se bodo še naprej spoštovale temeljne pravice. Navedena direktiva bo tudi izboljšala status in pravice žrtev terorizma, tako da jim bo zagotovila dostop do podpornih storitev neposredno po napadu in tako dolgo, kot je potrebno. Po političnem dogovoru med sozakonodajalcema novembra 2016 je bil predlog te direktive izglasovan 16. februarja na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, Svet pa bo zadevni predlog predvidoma formalno sprejel v začetku marca. Države članice bodo nato imele na voljo 18 mesecev, da navedeno direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo. Komisija bo hiter in pravilen prenos direktive v državah članicah olajšala z vrsto delavnic, ki se bodo začele pred poletjem 2017. Skupaj z direktivo bo EU prenesla Dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki je bil sprejet leta 2015. Mnoge države članice so že sprejele potrebne ukrepe za posodobitev svoje zakonodaje v skladu z navedenim protokolom.
Po političnem dogovoru med sozakonodajalcema 20. decembra 2016 o reviziji direktive o strelnem orožju, da se poostrijo nadzor in prepovedi za najnevarnejše vrste orožja, bo Evropski parlament o tem predvidoma glasoval na plenarnem zasedanju 14. marca. V predlogu je nabor orožja, ki spada v najstrožji razred prepovedi A, bistveno razširjen, saj vključuje avtomatsko strelno orožje, predelano v polavtomatsko, in vojaško polavtomatsko strelno orožje z nabojnikom večje kapacitete in napravo za polnjenje. Ko se bo začela navedena direktiva izvajati, bo lahko tako orožje kupovala ali z njim trgovala le še zelo ozko določena skupina imetnikov dovoljenja, kot so muzeji ali športni strelci, za katere bodo veljale stroge varnostne zahteve in zahteve v zvezi s spremljanjem. S tem predlogom se bo bistveno okrepil nadzor nad sledljivostjo, označevanjem in onesposobljenim orožjem. Hkrati pa je Komisija skupaj s strokovnjaki iz držav članic dosegla napredek znotraj tehničnega odbora za standarde za onesposobitev. Dne 8. februarja je bil dosežen dogovor o revidiranih in strožjih tehničnih merilih, ki bodo zdaj preizkušena, da se ugotovi, ali se v skladu z njimi lahko zagotovi učinkovita nepopravljiva onesposobitev, preden se formalno sprejmejo. Hkrati Komisija skupaj s ključnimi tretjimi državami, kot so tiste na Zahodnem Balkanu, krepi ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini z orožjem. Boj proti nezakonitemu strelnemu orožju bi moral biti ena od prednostnih nalog tudi v naslednjem „političnem ciklu“ o hudih oblikah kriminala in organiziranem kriminalu za obdobje 2017–2021.
V Evropskem parlamentu in Svetu potekajo razprave o predlogih Komisije za vzpostavitev evropskega sistema vstopa/izstopa, da bi se izboljšalo upravljanje meja, preprečevale nedovoljene migracije in krepila notranja varnost z evidentiranjem gibanja državljanov tretjih držav čez zunanje meje schengenskega območja, in o evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), s katerim bo vzpostavljen sistem za predhodna preverjanja potnikov, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, v zvezi z varnostnimi in migracijskimi tveganji. Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je 27. februarja 2017 sprejel svoj pogajalski mandat o evropskem sistemu vstopa/izstopa. Komisija poziva oba sozakonodajalca, da bi v okviru naknadnih pogajanj dosegla hiter napredek ob upoštevanju predvidenega roka v juniju 2017, ki ga je Evropski svet določil decembra 2016.
V zvezi z evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve strokovnjaki držav članic razpravljajo o predlogu Komisije na ravni delovnih skupin Sveta, Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pa je določil svojega poročevalca za ta dosje.
Kar zadeva predlog Komisije za razširitev izmenjave informacij iz evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc na državljane tretjih držav, Komisija preučuje tehnične rešitve za centralizirano infrastrukturo, ki bi podprla izmenjavo takih informacij. Komisija bo ob upoštevanju priporočil strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki bodo predstavljena aprila 2017, predložila spremenjen zakonodajni predlog junija 2017.
Predlog Komisije za ciljno usmerjene spremembe četrte direktive o preprečevanju pranja denarja je kolegij sprejel 5. julija 2016. Po pregledu predloga je Svet dosegel dogovor o pogajalskem mandatu 20. decembra 2016. Predlog je bil zasnovan, da bi zajel nova sredstva financiranja terorizma, kot so virtualne valute in predplačniške kartice, ter da bi povečal preglednost, kar bi pripomoglo k preprečevanju pranja denarja. Poročilo Evropskega parlamenta je bilo sprejeto 28. februarja 2017. Komisija poziva sozakonodajalca, da čim prej zaključita pogajanja o tem pomembnem predlogu, ki bo pripomogel k nadaljnjemu zmanjševanju sredstev, ki so na voljo teroristom.
V zvezi s predlogom Komisije za uredbo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah se je v Evropskem parlamentu in Svetu že začel zakonodajni postopek. Cilj je zagotoviti enake konkurenčne pogoje za ponudnike elektronskih komunikacij, doseči visoko raven zaščite za potrošnike, hkrati pa podjetjem omogočiti inovacije. V Evropskem parlamentu bo imel pri tem vodilno vlogo Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, pri čemer bo v kratkem določen poročevalec, sodelovali pa bodo tudi Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, Odbor za pravne zadeve ter Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Začele so se tudi priprave na ravni delovnih skupin Sveta. Ker gre za dosje, ki je prednosten za vse tri institucije, se pričakuje, da bo dosežen hiter napredek, tako da se bo uredba lahko začela uporabljati do 24. maja 2018, sočasno z začetkom uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov.
III. IZVAJANJE DRUGIH ZAKONODAJNIH POBUD
Razen na predloge iz Skupne izjave, ki so v obravnavi, je pomembno opozoriti na to, da v Evropskem parlamentu in Svetu potekajo prizadevanja v zvezi s predlogom Komisije za okrepitev schengenskega informacijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: SIS), da bi se izboljšalo upravljanje meja ter okrepil boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Strokovnjaki držav članic razpravljajo o predlogu na ravni delovnih skupin Sveta. Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je trenutno v postopku določanja svojega poročevalca. Predlagani ukrepi bodo omogočili ključne izboljšave pri izmenjavi informacij in sodelovanju med državami članicami, zlasti prek obveznosti glede razpisa ukrepa v SIS v primerih, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji, z uvedbo nove kategorije razpisov ukrepov v zvezi z „neznanimi iskanimi osebami“, uvedbo sistematičnih preverjanj državljanov EU v SIS na zunanjih mejah in s podelitvijo pravic do polnega dostopa Europolu. Poleg tega bodo predlagane spremembe prispevale tudi k učinkovitemu izvrševanju prepovedi vstopa državljanom tretjih držav na zunanji meji, saj bo njihov vnos v schengenski informacijski sistem obvezen. Izboljšale bodo izvrševanje odločb o vrnitvi, izdanih državljanom tretjih držav, ki bivajo nezakonito, in sicer z uvedbo nove kategorije razpisov ukrepov za odločbe o vrnitvi. Komisija poziva sozakonodajalca, da pospešita prizadevanja v zvezi s tem pomembnim dosjejem.
Komisija je 21. decembra 2016 predlagala novo direktivo o inkriminaciji pranja denarja, ki bi pristojnim organom zagotovila tudi ustrezne določbe kazenskega prava za pregon storilcev kaznivih dejanj in teroristov. Ko bo dogovor o predlaganih ukrepih dosežen, bodo določena minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s pranjem denarja, da se odpravijo pomanjkljivosti in da se zločincem prepreči izkoriščanje razlik med različnimi nacionalnimi zakonodajami, da se odpravijo ovire za čezmejno pravosodno in policijsko sodelovanje, saj bodo določene skupne določbe za izboljšanje preiskave kaznivih dejanj v zvezi s pranjem denarja, ter da se norme EU uskladijo z mednarodnimi obveznostmi na tem področju, kot je navedeno v Varšavski konvenciji Sveta Evrope in priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje. Od takrat poteka razprava v Svetu na ravni delovnih skupin s ciljem, da se splošni pristop doseže pred poletjem. Pričakuje se, da se bodo razprave v Evropskem parlamentu začele v kratkem. Komisija pozdravlja ta pozitivni razvoj dogodkov in spodbuja sozakonodajalca, da ta dosje obravnavata kot prednostnega.
Na področju varnosti v letalstvu obstoječa zakonodaja EU, ki določa tehnične specifikacije in zahteve glede uspešnosti za opremo za varnostno preverjanje v letalstvu, ki se uporablja na evropskih letališčih, ne določa pravno zavezujočega vseevropskega mehanizma za ocenjevanje skladnosti, da bi se zagotovilo izpolnjevanje predpisanih standardov na vseh letališčih v EU. Posledično opreme, ki je certificirana v eni državi članici EU, ni mogoče dati na trge v drugih državah članicah. Zato je Komisija septembra 2016 predstavila predlog za vzpostavitev enotnega sistema EU za certificiranje, zasnovanega na skupni metodologiji za preskušanje in izdajanju izjav o skladnosti, ki jih pripravijo proizvajalci in ki bi bile po načelu vzajemnega priznavanja veljavne v vseh državah članicah EU. Vzpostavitev takega sistema bo pripomogla k odpravi razdrobljenosti trga, okrepila konkurenčnost varnostne industrije EU, spodbudila zaposlovanje v sektorju in navsezadnje prispevala k izboljšanju varnosti v letalstvu po vsej Evropi. O tem predlogu sozakonodajalca trenutno razpravljata na ravni delovnih skupin.
Komisija si še naprej prizadeva za prilagoditev pravil EU na področju nezakonite izdelave doma narejenih eksplozivov porajajočim se grožnjam 2 . Novembra 2016 so bila okrepljena pravila o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, ki se lahko uporabijo pri nezakoniti izdelavi doma narejenih eksplozivov, tako da so se na seznam 3 snovi, za katere veljajo stroge obveznosti poročanja o kakršnih koli sumljivih transakcijah, izginotjih in krajah, dodale še tri snovi 4 . Poleg tega namerava Komisija leta 2017 začeti oceno učinkovitosti Uredbe (EU) št. 98/2013, da se okrepijo obstoječe omejitve in nadzor.
Komisija je prav tako sprejela ukrepe proti tistim državam članicam, ki še vedno niso v celoti začele izvajati določb Uredbe (EU) št. 98/2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive. Po prvi fazi postopkov za ugotavljanje kršitev v maju in septembru 2016 je Komisija začela drugo fazo 15. februarja z naslovitvijo obrazloženih mnenj na Ciper, Francijo in Romunijo. Te države članice še niso določile zahtevanih pravil o kaznih za kršitve omejitev in nadzora, ki so uvedeni za nevarne kemikalije, ki bi jih teroristi lahko uporabili za izdelavo doma narejenih eksplozivov.
Komisija še naprej podpira države članice pri hitrem izvajanju direktive EU o evidenci podatkov o potnikih in ustanavljanju enot za informacije o potnikih v vsaki državi članici. Komisija je decembra 2016 organizirala tretje srečanje s strokovnjaki držav članic, da bi se izmenjala pridobljena spoznanja in dobre prakse. Spremljanje izvajanja navedene direktive se opravlja na podlagi okvirnih mejnikov za ustanavljanje enot za informacije o potnikih, kakor je določeno v izvedbenem načrtu Komisije iz novembra 2016. Glede na stanje, opisano v izvedbenem načrtu, je mogoče šest držav članic zdaj vključiti v kategorijo držav članic, ki imajo vzpostavljene tako funkcionalne ali skoraj funkcionalne sisteme za evidenco podatkov o potnikih kot tudi posebej določeno pravno podlago za zbiranje ali obdelavo podatkov iz evidence podatkov o potnikih. Komisija v zvezi z napredkom procesa izvajanja redno prejema informacije iz vseh držav članic. V letu 2017 je v okviru Sklada za notranjo varnost predvidenih 70 milijonov EUR za izvajanje direktive o evidenci podatkov o potnikih, Komisija pa z državami članicami razpravlja o reviziji njihovih nacionalnih programov v okviru navedenega sklada, da bi se dodelilo dodatno financiranje.
Na področju izmenjave informacij med državami članicami sta prümska sklepa 5 iz leta 2008 uvedla postopke za hitro in učinkovito izmenjavo podatkov med državami članicami z določitvijo pravil in okvira, da se državam članicam omogoči iskanje po zbirkah podatkov drugih držav članic o preiskavah DNA, po sistemih za identifikacijo prstnih odtisov in zbirkah podatkov iz registrov vozil. Prümska sklepa sta bila orodje, ki je bilo francoskim preiskovalcem v pomoč po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015. V zadnjih mesecih je bil dosežen znaten napredek pri izvajanju prümskih sklepov, obseg izmenjave podatkov pa se povečuje. Vendar pa morajo mnoge države članice skoraj desetletje po njunem sprejetju ta sklepa šele začeti izvajati. Komisija je zato uporabila izvršilna pooblastila, ki jih je pridobila v okviru Lizbonske pogodbe na področju pravosodja in notranjih zadev 6 , da je začela postopke za ugotavljanje kršitev proti Hrvaški, Grčiji, Irski, Italiji in Portugalski, ker ne izpolnjujejo zahtev iz prümskih sklepov. 7
V četrtem poročilu o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije 8 so opisana različna že vzpostavljena delovna področja za obravnavo kibernetskih groženj ter je poudarjena osrednja vloga direktive o varnosti omrežij in informacij, ki je osnova za izboljšano sodelovanje in kibernetsko odpornost na ravni EU. Prvo uradno srečanje skupine za sodelovanje glede varnosti omrežij in informacij, ki je bila oblikovana na podlagi navedene direktive, je potekalo februarja z udeležbo držav članic, Komisije in Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA). Navedena skupina je obravnavala ključna vprašanja prenosa in se strinjala, da spodbudi prizadevanja znotraj strokovnih skupin v zvezi z mnogimi vidiki, vključno z merili za opredelitev ključnega pomena operaterjev, postopkom posvetovanja v primerih čezmejnega vpliva operaterja in postopkom za obvezno izmenjavo podatkov med zadevnima državama članicama. Da bi podprla izvajanje pravnega reda v zvezi s kibernetsko kriminaliteto, je Komisija decembra 2016 naslovila obrazložena mnenja na Bolgarijo, Belgijo in Irsko, ki niso sporočile popolnega prenosa Direktive 2013/40/EU o napadih na informacijske sisteme v svojo nacionalno zakonodajo. Komisija je 16. decembra sprejela tudi poročili 9 o izvajanju Direktive 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, pri čemer se je eno od poročil posebej osredotočilo na ukrepe, ki jih države članice sprejemajo proti spletiščem, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo.
IV. IZVAJANJE NEZAKONODAJNIH UKREPOV
Komisija igra ključno vlogo pri spodbujanju, olajševanju, financiranju in usklajevanju prizadevanj na mnogih nezakonodajnih področjih, ki so osrednjega pomena za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, kot so radikalizacija, zaščita mehkih tarč, varnost prometa, kibernetska varnost in hibridne grožnje. Odzivanje na grožnje, ki jih predstavljata vrnitev tujih terorističnih bojevnikov in spletna radikalizacija, zahteva trajna prizadevanja za podporo tistim, ki jih radikalizacija najbolj ogroža, njihovo identifikacijo in spremljanje, hkrati pa tudi prizadevanja za zmanjšanje spletne teroristične propagande in zagotavljanje verodostojne protinaracije. Napad v Berlinu decembra 2016 je ponovno opozoril na pomen zaščite mehkih tarč.
Komisija in Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji pospešujeta prizadevanja za zagotovitev konkretnih smernic in priporočil strokovnim delavcem kot tudi oblikovalcem politike, da bi lahko ti učinkoviteje preprečili obstoječe in porajajoče se izzive v zvezi z radikalizacijo ter se borili proti njim. Komisija je februarja 2017 ustanovila novo mrežo oblikovalcev politike za preprečevanje na nacionalni ravni. Ta nova mreža oblikovalcev politike ima dva glavna cilja: okrepitev in institucionalizacijo izmenjave strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s pristopi „preprečevanja“ in politikami preprečevanja med državami članicami ter zagotovitev tesnejšega sodelovanja držav članic pri dejavnostih mreže za ozaveščanje o radikalizaciji. Obstoječa mreža za ozaveščanje o radikalizaciji, ki združuje strokovne delavce na terenu, bo tako dopolnjena z mrežo, ki je bolj usmerjena v politike in bo pripomogla k vključevanju dobrih praks v nove pobude politike.
Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji je poleg tega začel pripravljati priročnik za odziv na bojevnike povratnike, da bi bili strokovni delavci po Evropi opremljeni s potrebnimi spretnostmi, znanjem in zaupanjem za zagotovitev najprimernejšega in najučinkovitejšega posredovanja. Ker se bodo nekateri od teh posameznikov vračali z zelo majhnimi otroki, je Komisija mreži za ozaveščanje o radikalizaciji zaupala nalogo, naj pripravi smernice, kako zaščititi otroke, ki so bili rojeni ali vzgojeni na ozemlju pod nadzorom teroristov ali vzgojeni v radikaliziranem okolju znotraj EU, in jim zagotoviti podporo.
Poleg tega bo mreža za ozaveščanje o radikalizaciji leta 2017 razvila priročnik, v katerem bodo predstavljene posebne smernice za preprečevanje polarizacije in odpravo radikalizacije. Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji bo pripravil dva nabora orodij, od tega enega o usposabljanju za ozaveščanje o radikalizaciji za strokovne delavce na terenu in enega o lokalnih strategijah in pristopih za pomoč tistim, ki se borijo proti radikalizaciji na lokalni ravni.
Kar zadeva spletno radikalizacijo, so ukrepi, ki so bili dogovorjeni s spletnimi podjetji na srečanju decembra 2016 v okviru internetnega foruma EU, trenutno v fazi izvajanja. Pričakuje se, da bo „podatkovna zbirka ključnikov“, tj. platforma za označevanje terorističnih spletnih vsebin, da se zagotovi njihova nepovratna odstranitev, ki jo je spletna industrija razvila v tesnem sodelovanju s Komisijo, začela delovati ta mesec. Dne 15. marca 2017 je začel delovati Evropski program za krepitev civilne družbe, ki ga je vzpostavila Komisija z dodelitvijo financiranja v višini 15 milijonov EUR, da se okrepijo učinkovita protisporočila na spletu.
Preprečevanje radikalizacije prav tako pomeni obravnavanje njenih temeljnih vzrokov, vključno s stigmatizacijo skupnosti, nestrpnostjo in rasizmom. Komisija prek financiranja EU spodbuja ukrepe na področju izobraževanja, medkulturnega dialoga, vključevanja in nediskriminacije. Komisija je januarja 2017 prejela vloge za projekte v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo 10 , katerega cilj je med drugim preprečevanje in zatiranje antisemitizma, sovraštva do muslimanov in nestrpnosti, razen tega pa spodbujanje boljšega razumevanja med različnimi skupnostmi, tudi prek medverskih in medkulturnih dejavnosti. Sprejemajo se tudi ukrepi za razvoj orodij in praks za preprečevanje spletnega rasističnega in ksenofobnega sovražnega govora in boj proti njemu.
V skladu z napovedmi iz četrtega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije je Komisija februarja sklicala prvo delavnico o zaščiti mehkih tarč, pri čemer je združila strokovnjake držav članic z različnih področij (boj proti terorizmu, kazenski pregon, varnost prometa in raziskave), da bi razpravljali o načinih za izboljšanje zaščite mehkih tarč (promet, športni dogodki, nakupovalni centri, šole, itd.). Ta delavnica pomeni prvi korak v razvoju platforme EU za izmenjavo izkušenj držav članic, da bi se povečala njihova odpornost in zaščita pred prihodnjimi napadi mehkih tarč. Naslednja področja so bila opredeljena za nadaljnje izmenjave: vključevanje metodologij za oceno tveganja v načrtovanje javnih dogodkov ali zaščita območij, kjer je veliko ljudi; soočanje z izzivi, ki jih predstavljajo notranje grožnje, s ponovnim pregledom postopkov preverjanja; krepitev zgodnjega odkrivanja orožja in eksplozivov s testiranjem in uporabo inovativne opreme za odkrivanje in s preučevanjem morebitnih enotnih standardov za druge namene poleg letalstva; ozaveščanje javnosti in odzivi na napade ter tesnejše sodelovanje med organi upravljanja ter zasebnimi zainteresiranimi stranmi. Nadaljnje opredeljeno prednostno področje je bilo sodelovanje pri „zaščiti na podlagi urbanističnega načrtovanja“, ki se nanaša na gradnjo novih zgradb in zasnovo javnih območij.
Komisija in visoka predstavnica bosta v zvezi s hibridnimi grožnjami julija 2017 poročali Svetu o izvajanju 22 ukrepov znotraj skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj za leto 2016, ki zlasti zajema zaščito kritične infrastrukture (npr. na področju energije ter prometne infrastrukture in sistemov). Skupni okvir je zasnovan za spodbujanje odpornosti EU in držav članic, pa tudi partnerskih držav, ter za krepitev sodelovanja z zvezo NATO 11 pri preprečevanju takih groženj.
Na področju varnosti prometa je EU razvila zanesljiv okvir varnosti v letalstvu. Vendar lahko poleti iz tretjih držav v EU povzročijo ranljivost. Obstaja potreba po odpravi te morebitne varnostne vrzeli prek mednarodnega sodelovanja v povezavi z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva ter dvostranskih prizadevanj za krepitev zmogljivosti v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2309 12 . Komisija je januarja 2017 skupaj z državami članicami in Evropsko službo za zunanje delovanje začela prizadevanja za razvoj matrice, ki bi kombinirala oceno tveganja s podrobnimi elementi ranljivosti, da bi bila zagotovljena osnova za prednostno razvrščanje in sodelovanje na področju prizadevanj za krepitev zunanjih zmogljivosti. Komisija bo hkrati pospešila svoje delo pri opredelitvi skupnega pristopa k varnosti v pomorskem in kopenskem prometu, ki bi moral temeljiti na tveganjih ter biti sorazmeren in trajnosten.
Po koncu razprave, ki je potekala 8. in 9. decembra 2016 v okviru zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, so države članice pozvale k razmisleku o tem, kako obravnavati šifriranje podatkov v okviru preiskav kaznivih dejanj. Komisija je oblikovala dve vzporedni delovni področji: pravno in tehnično, da bi se zbrale informacije in preučile možnosti, kako obravnavati potrebo po premagovanju ovir v zvezi s šifriranjem podatkov, če je to primerno, za namene preiskav hudih kaznivih dejanj, hkrati pa ohranjati zaupanje in varnost v digitalnem svetu.
Kar zadeva zunanjo razsežnost boja proti terorizmu, izvajanje sklepov Sveta iz februarja 2015 poteka po načrtu, pri čemer so se projekti s tretjimi državami v zvezi z bojem proti terorizmu povečali za 60 %, kar skupaj predstavlja 225 milijonov EUR, poudarek pa je na krepitvi zmogljivosti partnerskih držav. Dne 19. januarja 2017 so potekale razprave s Tunizijo v okviru drugega političnega dialoga na visoki ravni o varnosti in boju proti terorizmu. Obravnavani so bili akcijski načrt o trgovini z orožjem, skupna prizadevanja v zvezi s financiranjem terorizma, krepitev zmogljivosti za upravljanje meja in nadaljnje sodelovanje pri preprečevanju radikalizacije s ciljem, da se sprejme dogovor o skupnem delovnem načrtu za boj proti terorizmu EU-Tunizija 2017. Od začetka tega leta je EU poleg tega organizirala namenske razprave o boju proti terorizmu z mnogimi tretjimi državami, vključno s Saudovo Arabijo, Rusijo in Avstralijo, ter gostila delegacijo iz Lige arabskih držav.
V. SKLEPNE UGOTOVITVE
Oblikovanje učinkovite in trajnostne varnostne unije zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, Evropskim parlamentom in državami članicami, da bi se zagotovili zakonodajni in nezakonodajni elementi, ki skupaj krepijo varnost naših državljanov. Zakonodajne prednostne naloge iz skupne izjave, ki se nanašajo na varnostno unijo, igrajo pri tem ključno vlogo, nujno pa bo tudi skupinsko delo, da se zagotovi njihova hitra in popolna uresničitev. Temu mora slediti hitro in učinkovito izvajanje, da bi bili navedeni ukrepi učinkoviti. Komisija si bo še naprej v celoti prizadevala, da se zadani cilji uresničijo.