EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.1.2017
COM(2017) 22 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta Evropske unije
za šport za obdobje 2014–2017
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta Evropske unije
za šport za obdobje 2014–2017
A)
UVOD
Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) in države članice so po vključitvi športa v Lizbonsko pogodbo in v skladu s členom 165 PDEU okrepile svoje sodelovanje z namenom nadaljnjega razvoja evropske razsežnosti v športu. Sodelovanje se osredotoča na področja, na katerih lahko EU doda vrednost dejavnostim, ki jih izvajajo države članice, in podpira njihove ukrepe. V zadnjem desetletju je postal šport področje politike, ki vpliva na splošne načrte EU za gospodarsko rast, številnejša in boljša delovna mesta ter vključujočo družbo, s čimer prispeva k izvajanju prednostnih nalog, določenih v strategiji Evropa 2020 in načrtom za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. Poleg tega Komisija skupaj z državami članicami bolj poudarja reševanje izzivov v športu v zvezi z dobrim upravljanjem, integriteto in socialno vključenostjo ter promoviranju koristi udejstvovanja v športu in telesne dejavnosti.
Svet je za nadaljevanje uspešnega izvajanja prvega delovnega načrta Evropske unije za šport (2011–2014) sprejel drugi delovni načrt Evropske unije za šport (2014–2017), da bi se spodbujala in oblikovala politika športa na evropski ravni. V tem okviru so se Komisija in predsedstva Sveta skupaj z državami članicami v tesnem sodelovanju osredotočili na teme „integriteta športa“, „gospodarska razsežnost športa“ ter „šport in družba“, pri čemer se v celoti spoštujejo nacionalne pristojnosti in pristojnosti EU. Športne organizacije in zainteresirane strani so prav tako neposredno povezane z izvajanjem tega delovnega načrta EU.
V drugem delovnem načrtu EU za šport so opredeljene prednostne naloge ter opisani seznam zahtevanih rezultatov, ki jih je treba doseči, in ustrezne delovne strukture, zlasti skupine strokovnjakov.
Komisija je morala do novembra 2016, v zadnji fazi delovnega načrta, sprejeti poročilo o njegovem izvajanju in ustreznosti, ki je osnova za pripravo morebitnega tretjega delovnega načrta EU za šport v prvi polovici leta 2017.
To poročilo odraža stališče Komisije o tem izvajanju in v njem je ocenjen širši politični vpliv delovnega načrta. Upoštevani so pisni prispevki, ki so jih predložile države članice ter strokovnjaki in opazovalci, ki sodelujejo v skupinah strokovnjakov. Poleg tega so vključena priporočila za morebitni prihodnji delovni načrt EU za šport.
B)
OCENA
Komisija je ocenila izvajanje drugega delovnega načrta EU za šport na podlagi vprašalnika, informacij z različnih sestankov in dogodkov zainteresiranih strani ter spontanih prispevkov. Analiza prejetih rezultatov je pokazala, da je drugi delovni načrt izpolnil pričakovanja. Kljub temu so bila ugotovljena nekatera področja, ki jih je treba izboljšati.
1.Delovne metode in strukture
Komisija je po sprejetju drugega delovnega načrta EU za šport vzpostavila pet skupin strokovnjakov, sestavljenih iz imenovanih predstavnikov držav članic, da bi proučile določena področja, povezana s politiko športa, in pomagale pri doseganju zahtevanih rezultatov. Zainteresirane strani so lahko na zahtevo in po odobritvi predstavnikov držav članic sodelovale na sestankih teh skupin kot opazovalke (glej Prilogo 1). Vloga Komisije je bila, da tesno sodeluje z državami članicami in jim pomaga pri izvajanju delovnega načrta.
Skupine strokovnjakov so začele delo v drugi polovici leta 2014. Vsaka skupina je upoštevala svoj delovni načrt za zagotavljanje posebnih rezultatov v skladu s časovnim načrtom iz delovnega načrta. Zahtevani rezultati so bili pripravljeni z namenom utiranja poti za morebitne prihodnje dejavnosti na ravni EU in oblikovanje nacionalnih politik.
V delovnem načrtu EU je navedeno, da se lahko poleg dela, ki ga opravlja pet skupin strokovnjakov, uporabljajo tudi druge strukture in delovne metode, vključno s konferencami predsedstva, sestanki ministrov in direktorjev za šport, študijami in konferencami Komisije, pa tudi seznami zavez.
Posebni nalogi direktorjev za šport sta bili izmenjava dobrih praks in zagotavljanje medsebojnega učenja v športu.
S športnimi organizacijami je potekal strukturiran dialog v obliki različnih sestankov in dogodkov. Ti so vključevali letni športni forum EU in sestanke, ki so potekali ob vsakem zasedanju Sveta.
V obdobju 2014–2016 sta bila organizirana dva neformalna sestanka ministrov za šport, devet dogodkov in konferenc predsedstva ter pet sestankov direktorjev za šport. Poleg tega je bilo objavljenih osem študij Komisije, katerih namen je bil podpreti in voditi nadaljnje izvajanje delovnega načrta. Izvajala so se tudi pripravljalna dela v zvezi s seznamom zavez.
2.Rezultati
V Prilogi I k drugemu delovnemu načrtu EU za šport je opredeljenih 16 rezultatov na ključnih področjih, ki jih je treba doseči do določenega roka, in navedene so ustrezne delovne strukture. Rezultati zajemajo vse razsežnosti športa (družbeno, gospodarsko in organizacijsko). Vsi rezultati so že bili doseženi ali pa bodo doseženi do konca leta 2016 ali v začetku leta 2017. V preglednici, ki je priložena k temu poročilu, je opisano stanje vsakega od teh prispevkov (glej Prilogo 2).
Pomembno je poudariti nekaj področij, na katerih je bil dosežen še zlasti dober napredek:
ustrezna skupina strokovnjakov je za preprečevanje vnaprejšnjih dogovorov o rezultatih in boj proti njim združila vse zainteresirane strani in s tem omogočila pravočasno izmenjavo informacij o dogodkih v skladu s konvencijo iz Macolina, ki je bila sprejeta pred začetkom izvajanja delovnega načrta.
Glede dobrega upravljanja v športu je ustrezna skupina strokovnjakov pojasnila, v kakšnem obsegu so se izvajala načela EU, ter opredelila, kakšen napredek se lahko doseže v zvezi z možnim seznamom zavez, na podlagi česar je Komisija pred nedavnim začela izvajati zavezo o dobrem upravljanju.
V zvezi s spodbujanjem telesnih dejavnosti za krepitev zdravja je ustrezna skupina strokovnjakov zbrala in delila dobre prakse, da bi spodbujala telesne dejavnosti v državah članicah, ki so bile podlaga za opredelitev ter izvajanje politik in akcijskih načrtov na nacionalni ravni. Države članice so v okviru spremljanja priporočila Sveta o telesnih dejavnostih za krepitev zdravja poročale o sprejetju 37 novih politik in akcijskih načrtov od leta 2013 v vseh sektorjih, ki so povezani s telesnimi dejavnostmi za krepitev zdravja (skupaj 152 politik in akcijskih načrtov), pri čemer so poudarile koristnost in časovno primernost teh sprememb dobrih praks.
Skupina strokovnjakov za gospodarsko razsežnost športa se je osredotočila zlasti na gospodarske koristi športa, zapuščino najpomembnejših športnih dogodkov in vzdržno financiranje športa. Da se izmeri in ponazori ekonomski učinek športa, je bil dosežen nadaljnji napredek na področju športnih satelitskih računov. Osem držav članic (Avstrija, Ciper, Nemčija, Litva, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Združeno kraljestvo) in Švica imajo nacionalne športne satelitske račune; Luksemburg in Romunija zaključujeta svoje športne satelitske račune, nekaj držav članic pa je začelo razprave in pogajanja s svojimi nacionalnimi statističnimi uradi.
Skupina strokovnjakov za človeške vire je olajševala izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Poleg tega je razpravljala o nacionalnih strategijah za dvojno poklicno pot športnikov in prispevala k pripravi sektorskih ogrodij kvalifikacij v zvezi z nacionalnimi ogrodji kvalifikacij in evropskim ogrodjem kvalifikacij. Poleg tega je bil šport na politični ravni priznan kot eden od načinov za povečanje zaposljivosti in socialne vključenosti mladih.
3.Ocena
Na splošno so države članice, Komisija in večina zainteresiranih strani prvi delovni načrt EU za šport ocenili kot uspešen. Z drugim delovnim načrtom EU se je zato večinoma nadaljeval prvi delovni načrt EU, pri čemer so se nekatere prednostne naloge nekoliko spremenile, število skupin strokovnjakov pa se je nekoliko zmanjšalo (pet namesto šest skupin). Ocena tega drugega delovnega načrta EU kaže, da je bil pristop zagotavljanja neprekinjenosti pravilen, tudi če bi bilo treba razmisliti o nekaterih preusmeritvah v prihodnosti.
Pisni prispevki, ki so bili predloženi kot odgovor na vprašalnik, so pokazali, da so se z dejavnostmi, ki so se izvajale na podlagi tega delovnega načrta, na splošno dosegli dobri rezultati na področjih, ki so bila opredeljena kot prednostna. Velika večina se je strinjala, da se je delovni načrt osredotočal na ustrezne prednostne naloge (91 %), da je izboljšal sodelovanje med EU in športnim gibanjem (69 %) ter da je prispeval k izboljšanju političnega usklajevanja v zvezi s športom na ravni EU (69 %). 70 % vprašanih je soglašalo, da je delovni načrt uvedel ustrezne strukture in delovne metode, 26 % vprašanih pa se s tem ni strinjalo. Na vprašanje, ali so bili z delovnim načrtom doseženi koristni rezultati postopkov politike, je 61 % vprašanih odgovorilo pritrdilno, 29 % pa ne. 46 % zainteresiranih strani, ki je predložilo prispevke, se je strinjalo, da je delovni načrt izboljšal sodelovanje med državami članicami in športnim gibanjem na nacionalni ravni, 38 % pa se jih ni strinjalo s to trditvijo.
Glede dela skupin strokovnjakov je velika večina vprašanih menila, da so imele skupine strokovnjakov ključno vlogo pri izvajanju delovnega načrta (85 %). Velika večina vprašanih se je strinjala, da je Komisija zagotovila ustrezno strokovno znanje za delo teh skupin strokovnjakov (84 %) ter zadostno logistično podporo in podporo sekretariata njihovem delu (90 %). Glede rezultatov dela skupin strokovnjakov se je 56 % vprašanih strinjalo, da so imele vpliv na športni sektor, medtem ko se 32 % vprašanih s tem ni strinjalo.
Velika večina zainteresiranih strani, ki so predložile prispevke, se je strinjala, da je delovni načrt EU za šport pozitivno vplival na športni sektor (80 %) in da je pomemben za razvoj politike športa na ravni EU (93 %). Glede vpliva na razvoj športa na nacionalni ravni je 64 % vprašanih menilo, da je bil delovni načrt ustrezen, 26 % vprašanih pa je menilo nasprotno. Mnenja o tem, ali je delovni načrt vplival na politiko športa zunaj EU, so bila deljena (34 % proti 33 %).
Ob upoštevanju pisnih pripomb držav članic je mogoče sklepati naslednje:
Glede trajanja delovnega načrta EU za šport je iz večine odgovorov mogoče sklepati, da je trenutno triletno obdobje primerno. Kljub temu pa je iz več odgovorov mogoče sklepati tudi, da bi bilo daljše obdobje, ki bi trajalo do štirih let, prav tako ustrezno, le nekaj vprašanih pa je menilo, da je triletno obdobje predolgo.
Ocenjeno je bilo, da ureditve v zvezi s skupinami strokovnjakov dobro delujejo. Več vprašanih je predlagalo, da bi se z bolj osredotočenim pristopom z manjšim številom tem, skupin strokovnjakov in sestankov izboljšal prihodnji delovni načrt za šport.
Več odgovorov je izražalo zaskrbljenost glede sodelovanja opazovalcev pri delu skupin strokovnjakov. Zelo pogosta pripomba je bila, da nekateri opazovalci namesto nevtralnega pristopa promovirajo stališča svojih organizacij.
Od skupin strokovnjakov se je pogosto zahtevalo preveč rezultatov, teme, ki naj bi se obravnavale, pa so bile, zlasti za nekatere skupine strokovnjakov, preobširne. Več pripomb je vsebovalo predlog za bolj osredotočen obseg dela skupin strokovnjakov in zmanjšanje števila zahtevanih rezultatov.
Izboljšati bi bilo mogoče sedanjo obliko strukturiranega dialoga EU s športnimi organizacijami. Letni športni forum EU je bil priznan za glavni in dragocen dogodek na tem področju. Izraženih je bilo nekaj dvomov v zvezi s pravo dodano vrednostjo sedanje oblike sestankov v okviru strukturiranega dialoga, ki se organizirajo ob zasedanjih Sveta.
Z oceno Komisije so bile v več pogledih potrjene glavne pripombe, izražene med postopkom posvetovanja. Po mnenju Komisije je bil drugi delovni načrt EU za šport uspešen z vidika ravni kakovosti vseh doseženih zahtevanih rezultatov, saj je bila raven kakovosti dobra. Delovne metode so se izkazale za učinkovite pri vzpostavljanju trajnega dialoga z zainteresiranimi stranmi in državami članicami o ključnih evropskih vprašanjih s področja športa. Skupine strokovnjakov so bile privilegirano mesto za mreženje. Omogočile so večje sodelovanje med državami članicami in športnimi organizacijami. Različnim področjem politik, kot so telesne dejavnosti za krepitev zdravja ali dobro upravljanje, so dejavnosti, ki se izvajajo na ravni skupin strokovnjakov, neposredno koristile.
Komisija tudi meni, da učinek rezultatov ni bil vedno pomemben. Nekateri rezultati, na primer tisti v zvezi z najpomembnejšimi športnimi dogodki in telesno vzgojo v šolah, so prispevali k procesu oblikovanja politike, zlasti k sklepom Sveta. Nekateri so bili uporabljeni tudi na konferencah, seminarjih ali dogodkih za ozaveščanje. Vendar pa nekateri rezultati po predložitvi Svetu niso bili zares ovrednoteni. Poleg tega so trenutno informacije o tem, kakšen vpliv so imeli ti rezultati na oblikovanje nacionalne politike ali v kakšni meri so se uporabili pri njenem oblikovanju, omejene.
Poleg tega je bila z logističnega vidika organizacija velikega števila sestankov skupin strokovnjakov zahtevna. Podobno je bilo za države članice in Komisijo zahtevno zagotavljanje udeležbe v teh skupinah strokovnjakov. Vse države članice niso mogle zagotoviti rednega zastopanja na sestankih.
Po mnenju Komisije je nastalo neskladje med ambicioznim obsegom delovanja nekaterih skupin strokovnjakov in potrebo po uporabi specializiranega strokovnega znanja in izkušenj na določenem področju. Na podlagi obsega mandata, podeljenega nekaterim skupinam (skupini strokovnjakov za dobro upravljanje in skupini strokovnjakov za človeške vire), je bila sestava skupin z vidika strokovnega znanja in izkušenj raznolika. Zaradi širokega mandata skupin strokovnjakov države članice niso vedno mogle imenovati predstavnikov z ustreznim nivojem strokovnega znanja in izkušenj. Nasprotno pa so opazovalci po mnenju Komisije večino časa ustvarjali dodano vrednost v smislu posebnega znanja.
Komisija meni tudi, da je lahko raznolikost delovnih metod, tj. metod, ki so presegle okvire skupin strokovnjakov, prispevala k boljšemu izvajanju delovnega načrta EU za šport.
C)
PRIPOROČILA ZA PRIHODNOST
Komisija meni, da je treba glede prihodnjega delovnega načrta EU za šport razmisliti o nekaterih izboljšavah za povečanje njegove ustreznosti in vpliva. Priporočila Komisije se nanašajo na splošna načela, prednostne naloge in delovne metode.
1) Splošna načela
Določiti je treba jasno trajanje naslednjega delovnega načrta EU za šport. Čeprav trajanje prvega in drugega delovnega načrta ni bilo izrecno določeno, je njuno izvajanje dejansko zajelo triletno obdobje. Ob upoštevanju pripravljalne faze, ki je trajala nekaj mesecev, ter ocenjevanja in obdobja pogajanj o naslednjem delovnem načrtu za šport, ki sta trajala več kot šest mesecev, pa je bilo dejansko aktivno delo omejeno na dve leti do dve leti in pol.
Zato je bil čas za dosego zahtevanih rezultatov omejen, kar je povzročilo časovni pritisk za doseganje več rezultatov, prilagajanje novim okoliščinam in nastajajočim izzivom pa ni bilo mogoče. Primerno bi bilo razmisliti o podaljšanju trajanja morebitnega prihodnjega delovnega načrta EU, da bi se povečale koristi in dodatno izboljšali rezultati dela. Dodana vrednost daljšega obdobja je povezana tudi z možnostjo uskladitve delovnega načrta s prednostnimi nalogami na ravni EU ter z večletnim finančnim okvirom EU.
Ker je leto 2020 mejnik na več področjih, Komisija medtem priporoča, da naj morebitni tretji delovni načrt EU za šport traja do konca leta 2020, s čimer bi med drugim sovpadal z zaključkom trenutnega večletnega finančnega okvira. Možnost daljšega trajanja bi morala v prihodnosti ostati odprta.
Uvesti je treba večjo prožnost, da se omogoči prilagajanje delovnega načrta EU za šport med izvajanjem. Pomembno je proučiti možnosti prilagoditve tekočega dela na podlagi delovnega načrta EU za šport nastajajočim okoliščinam, kot je na primer begunska kriza brez primere, s katero se sooča Evropa, ali veliki izzivi v zvezi z nasilno radikalizacijo. Tudi manj strogi pristop v smislu tem, ki jih načrt zajema, bi omogočil učinkovito odzivanje na dogodke v športu, kadar bi bilo to ustrezno. Prožnost, ki bi jo omogočil takšen pristop, bi pomagala zagotoviti dodano vrednost dela na področju športa na ravni EU.
V prihodnjem delovnem načrtu EU za šport bi bilo treba upoštevati potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju z drugimi področji politik, ki zelo vplivajo na šport (npr. konkurenca, svoboda gibanja, zaposlovanje, varstvo podatkov, izobraževanje in usposabljanje, zdravje). Komisija in države članice lahko nadalje razvijajo medsektorsko sodelovanje in zagotavljajo, da so druga področja politike EU bolj vključena v reševanje posebnih vprašanj, povezanih s športom. Zaščita bolj celostnega pristopa k evropski politiki športa in vključitev športa na druga področja politike bi pomagali pri zagotavljanju dodane vrednosti na področju športa na ravni EU. Politika športa ne more delovati ločeno, temveč sta bistvena sodelovanje in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami.
Okrepile bi se lahko sinergije s programom Erasmus+: program za šport, med drugim s prispevanjem k opredelitvi prednostnih nalog, specifičnih za področje športa, v letnem delovnem programu Erasmus+ ter z zagotavljanjem močnejših povezav med delovnim načrtom EU in izbiro projektov. Istočasno bi bili lahko rezultati izbranih projektov Erasmus+ podlaga za prednostne naloge politike športa („pristop od spodaj navzgor“). Poleg tega bi bilo dobro upoštevati sinergije z drugimi finančnimi inštrumenti EU.
2) Prednostne naloge
Za šport so pristojne države članice. Vključitev teme v delovni načrt EU je mogoče upravičiti le z dodano vrednostjo sodelovanja na ravni EU. Vloga, ki jo EU lahko ima pri reševanju obstoječih izzivov v športu, bi morala biti glavna skrb pri odločanju o vključitvi določene teme v prihodnji delovni načrt EU. Zaradi tega bi se število prednostnih nalog verjetno zmanjšalo.
Za povečanje političnega učinka delovnega načrta EU Komisija predlaga boljše povezovanje prednostnih nalog, vključenih v prihodnji delovni načrt EU, s prednostnimi nalogami politike, ki jih je določila Evropska unija, kot so rast in delovna mesta, vključno z zaposljivostjo mladih, socialnim vključevanjem in integracijo beguncev, podnebnimi spremembami, programom za znanja in spretnosti itn. Instrumenti kohezijske politike lahko podpiranju projektov za šport igrajo vlogo tudi pri spodbujanju socialnega vključevanja in boja proti revščini, zlasti v marginaliziranih skupnostih.
Za nadaljevanje že opravljenega dela je treba v prihodnjih delovnih načrtih EU zagotoviti neprekinjeno nadaljevanje predhodno določenih prednostnih nalog. Poleg tega se priporoča večja osredotočenost na izvajanje praktičnih izidov in obstoječih rezultatov (npr. smernic EU, priporočil politike in seznamov zavez), ki so bili doseženi na podlagi prvih dveh delovnih načrtov EU, vključno s splošnim spremljanjem napredka, ki je bil dosežen v ta namen. Istočasno so potrebne večje povezave s trenutnimi težavami v svetu športa (npr. varstvo podatkov, človekove pravice, najpomembnejši športni dogodki, doping, korupcija itn.), vključno z možnostmi za združitev naporov pri odzivanju na ta aktualna vprašanja na ravni EU.
Neizčrpen seznam možnih prednostnih nalog, ki naj bi se vključile v prihodnji delovni načrt EU za šport, vključuje uporabo športa v zunanjih odnosih EU, dobro upravljanje, spodbujanje množičnih športov in tesno povezanost telesne dejavnosti s spodbujanjem zdravja in preprečevanjem bolezni. Komisija prav tako priporoča, naj se prihodnji delovni načrt EU za šport uporabi za obravnavanje gospodarske razsežnosti športa in izboljšanje zbirke dokazov o športu, vključno s prizadevanji za večje priznavanje prispevka sektorja h gospodarstvu in koristnih učinkov športa na družbo.
Komisija meni, da bi moral biti prihodnji delovni načrt EU za šport tudi orodje za spodbujanje pozitivnih vrednot športa, vključno z učinki za krepitev zdravja, in se ne bi smel osredotočati le na negativne vidike športnih dejavnosti. Komisija prav tako predlaga, naj se prihodnji delovni načrt EU uporabi v podporo prizadevanjem držav članic za spodbujanje inovativnih rešitev na zapletene pojave, kot so marginalizacija, izključenost in premajhno sodelovanje.
Komisija meni, da bi lahko opredeljevanju prednostnih nalog, ki jih bo obravnaval prihodnji delovni načrt EU, koristil dialog med institucijami EU, državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi s področja športa, pa tudi vključevanje ustreznih socialnih partnerjev. Evropski parlament bi moral biti tesneje povezan z izvajanjem prihodnjega delovnega načrta EU za šport, na primer prek rednega poročanja, souporabe informacij z ustreznimi parlamentarnimi strukturami ter sodelovanjem na izbranih sestankih in dogodkih.
Z boljšim usklajevanjem in jasnejšim povezovanjem dela, opravljenega na podlagi delovnega načrta EU za šport, in dela, ki ga opravljajo predsedstva EU po načelu rotacije, bi se izboljšala uporabnost rezultatov našega dela. Zagotoviti bi bilo treba tesnejše povezovanje rezultatov delovnega načrta EU in prednostnih nalog držav članic, ki predsedujejo EU med izvajanjem delovnega načrta EU za šport.
3) Delovne metode
Da bi se upoštevale pozitivne izkušnje, pridobljene na podlagi prvega in drugega delovnega načrta EU za šport, in hkrati obravnavali opredeljeni izzivi, Komisija meni, da bi bilo dobro delovne metode spremeniti tako, da bi se zadevnim akterjem omogočilo učinkovito sodelovanje, ko bi obravnavali prednostne naloge v okviru novega delovnega načrta EU za šport.
Delovni načrt EU bi moral zagotavljati možnost vključitve različnih delovnih metod poleg tradicionalnih skupin strokovnjakov, ki jih je mogoče v nekaterih primerih še vedno šteti kot najprimernejši način sodelovanja. Dodatne delovne metode, ki bi se lahko uporabile, bi lahko bile med drugim konference, platforme, seminarji, študije, strokovne skupine Komisije, medsebojno učenje in izmenjava dobrih praks. Boljša pojasnitev pričakovanih rezultatov na strokovni ravni in ravni politike bo omogočila izbiro najprimernejše delovne metode.
Ni nujno, da je izdelava dokumenta v pisni obliki edini koristni rezultat. Včasih je že sam proces želeni rezultat. Izdelava pisnega dokumenta bi pridobila vrednost na podlagi pričakovane potrebe in uporabe s strani široke športne skupnosti ali jasno opredeljene potrebe Sveta. Drugače povedano, zahteva po izdelavi pisnih dokumentov bi morala biti jasno izražena. Na splošno se zelo priporoča znatno zmanjšanje števila izdelanih pisnih dokumentov v primerjavi s prvim delovnim načrtom EU.
Čeprav je delovanje skupin strokovnjakov v okviru delovnih skupin EU za šport prineslo pomembne koristi, Komisija meni, da bi sodelovanju na ravni EU koristila uporaba več različnih delovnih metod, zlasti zaradi lažjega vključevanja športa na ustrezna področja politike EU in v programe financiranja EU ter spremljanja tega vključevanja.
Premisliti bi bilo treba o mehanizmu, ki bi omogočal, da bi se na nek način obravnavale tudi trenutno zanimive teme. Tak mehanizem bi lahko imel obliko letnih sestankov zainteresiranih strani, platform ali seminarjev, vključeval države članice in športno gibanje ter redno meril dosežen napredek.
Vzpostaviti bi bilo treba strukturiran dialog EU s športnimi organizacijami. Vzdrževati in okrepiti bi bilo treba osrednji položaj športnega foruma EU. Na splošno bi bilo treba krepiti položaj in vlogo športnih organizacij v prihodnjem delovnem načrtu EU za šport. Znova je treba premisliti o sestanku glede strukturiranega dialoga, ki bi potekal ob zasedanju Sveta, da bi se omogočilo širše sodelovanje držav članic in organizacij. Proučila bi se lahko organizacija posebnih sestankov grozdov o različnih političnih področjih, ki bi med drugim vključevala izbrane projekte Erasmus+, strokovnjake in druge zainteresirane strani s področja športa, da bi se dodatno spodbujali množični športi v Evropi.
Čeprav je jasno, da bi morale nekatere predvidene delovne metode omogočati izmenjavo mnenj le med državami članicami, je treba zagotoviti tudi visoko in dosledno stopnjo zastopanosti športnega gibanja pri pripravi in izvajanju delovnega načrta EU za šport, kot je primerno. Čeprav je bila po mnenju Komisije dokazana dodana vrednost opazovalcev v skupinah strokovnjakov, je treba tudi priznati, da bi bilo treba število udeleženih organizacij omejiti na tiste organizacije, ki so jasno povezane s temo. Vzpostaviti bi bilo treba postopek za izbiro udeleženih organizacij, ki bi temeljil na dejavnostih in zastopanosti športnega gibanja. Podobno bi bolj usmerjene teme vsem prihodnjim skupinam strokovnjakov pomagale zagotoviti ustrezno zastopanost na ravni držav članic in ravni opazovalcev, posledično pa bi bilo ustrezno znanje o temi vedno na voljo.