Utemeljitev Sveta: Stališče Sveta (EU) št. 5/2017 v prvi obravnavi glede sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ z namenom vključitve novih psihoaktivnih snovi v opredelitev „prepovedane droge“ in razveljavitve Sklepa Sveta 2005/387/PNZ

(2017/C 359/02)

I.   UVOD

Komisija je 17. septembra 2013 predložila predlog direktive o spremembi Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ (predlagana direktiva o NPS) in predlog uredbe o novih psihoaktivnih snoveh (predlagana uredba o NPS).

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 21. januarja 2014 sprejel mnenje o predlagani direktivi o NPS in predlagani uredbi o NPS.

Evropski parlament je o predlagani direktivi o NPS in predlagani uredbi o NPS na plenarnem zasedanju 17. aprila 2014 sprejel stališče v prvi obravnavi.

Coreper je 27. maja 2015 sklenil, da bi morala biti nova pravna podlaga za obravnavo predloga uredbe o NPS člen 83(1) PDEU (kazensko pravo) in ne več člen 114 PDEU (v zvezi z izboljšanjem delovanja notranjega trga).

Dne 6. aprila 2016 je potekala druga razprava Coreperja, med katero je bil znova potrjen sklep o tem, da bi bilo treba pravno podlago v obliki direktive spremeniti v člen 83 PDEU, Komisija pa je bila pozvana, naj predloži predlog o spremembi uredbe o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, in sicer naj vanj vključi določbe o sistemu zgodnjega opozarjanja ter analizi in oceni tveganja.

Komisija je 30. avgusta 2016 predložila tak predlog uredbe o spremembi uredbe o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki ga je nato Horizontalna delovna skupina za droge podrobneje obravnavala na sejah 7. septembra 2016, 21. in 22. septembra 2016, od 11. do 13. oktobra 2016 ter 9. novembra 2016.

Svet (PNZ) je na zasedanju 8. in 9. decembra 2016 sprejel splošni pristop glede predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS iz dok. 14810/1/16 REV 1 in 14809/1/16 REV 1.

Na istem zasedanju je Svet pooblastil predsedstvo za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, da bi dosegli soglasje glede predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS.

V času malteškega predsedovanja so potekali trije trialogi. Končni dogovor je bil dosežen 29. maja 2017, besedili predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS, kot sta bili predloženi po medinstitucionalnih pogajanjih v dok. 9567/17 in dok. 9566/17, pa sta bili Coreperju predloženi 31. maja 2017.

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je 8. junija 2017 glasoval o besedilih predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS, kot sta bili oblikovani po medinstitucionalnih pogajanjih, in ju odobril. Predsednik Odbora LIBE Claude Moraes je predsedujočemu Odboru stalnih predstavnikov poslal pismo glede predlagane direktive o NPS, v katerem ga je obvestil, da bo v primeru, da bo to besedilo uradno poslano Evropskemu parlamentu kot stališče Sveta v prvi obravnavi glede tega zakonodajnega predloga, priporočil članom odbora LIBE in nato poslancem na plenarnem zasedanju, naj v drugi obravnavi v Parlamentu sprejmejo stališče Sveta v prvi obravnavi brez sprememb, potem ko ga bodo pregledali pravniki lingvisti obeh institucij.

Svet (splošne zadeve) je na seji 20. junija 2017 dosegel politični dogovor o predlagani direktivi o NPS. Besedili predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS so nato pregledali pravniki lingvisti.

II.   CILJ

Nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke kot snovi s seznama iz konvencij ZN, se v Uniji pogosto pojavljajo in hitro širijo. Nekatere nove psihoaktivne snovi pomenijo resno tveganje za javno zdravje ali tveganje za javno zdravje in socialno tveganje. Namen predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS je obravnavati te snovi na ravni EU, in sicer hitreje in učinkoviteje kot v okviru sedanjega sistema, vzpostavljenega na podlagi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ.

III.   ANALIZA STALIŠČA SVETA V PRVI OBRAVNAVI

Preden je bil dosežen dogovor, je bilo treba obravnavati več elementov iz predlagane direktive o NPS in predlagane uredbe o NPS, in sicer uporabo delegiranih/izvedbenih aktov za vključitev najnevarnejših novih psihoaktivnih snovi v opredelitev prepovedanih drog, rok za izvajanje nacionalnih ukrepov in merila za izvedbo poročila o oceni tveganja.

Delegirani akti

Pomembno vprašanje v okviru medinstitucionalnih pogajanj je zadevalo vključitev novih psihoaktivnih snovi v opredelitev prepovedanih drog z delegiranimi ali izvedbenimi akti. Svet je menil, da so v ta namen najprimernejši izvedbeni akti, Parlament pa je zagovarjal mnenje, da je to vprašanje tesno povezano z zdravjem državljanov, zato bi bilo neprimerno, da bi bil izključen iz tovrstnega odločanja. Parlament je zato zaprosil za sodelovanje pri odločanju o vključitvi novih psihoaktivnih snovi v opredelitev prepovedanih drog. Svet je po dolgih razpravah v medinstitucionalnih pogajanjih privolil, da se nove psihoaktivne snovi vključijo v opredelitev prepovedanih drog z delegiranimi akti, v zameno pa bodo upoštevani njegovi ključni predlogi sprememb zakonodaje o NPS.

Rok za izvajanje nacionalnih ukrepov

Svet je v nasprotju s prvotnim predlogom Komisije predlagal skrajšanje obdobja za začetek izvajanja nacionalnih ukrepov za prepoved določene nove psihoaktivne snovi z enega leta na šest mesecev po tem, ko se sprejme delegirani akt o vključitvi nove psihoaktivne snovi v opredelitev prepovedanih drog. Parlament si je prizadeval, da bi bilo to obdobje skrajšano na tri mesece, vendar se je po končanih pogajanjih strinjal s šestmesečnim obdobjem, da bi imele vse države članice, ki imajo različne pravne sisteme, dovolj časa za izvajanje nacionalnih ukrepov.

Prag za izvedbo poročila o oceni tveganja

Parlament je menil, da je prag, ki ga je Svet predvidel za izvedbo poročila o oceni tveganja po tem, ko se izda skupno poročilo o novi psihoaktivni snovi, previsok („ko se v prvotnem poročilu pojavijo znaki, ki kažejo na možnost, da bi zadevna snov lahko pomenila resno tveganje za javno zdravje ali tveganje za javno zdravje in socialna tveganja“). Parlament je po razpravah o tem vprašanju sklenil, da bo sprejel predvideni prag, glede na to, da se ta nanaša le na možnost/znake resnega tveganja in ne na dejansko tveganje ter da mora biti ta prag vezan na merila, določena za vključitev novih psihoaktivnih snovi v opredelitev prepovedane droge (ki predvidevajo, da bi morale v tem primeru snovi pomeniti „ resno tveganje za javno zdravje in, če je ustrezno, socialna tveganja na ravni Unije“).

IV.   SKLEP

Stališče Sveta iz prve obravnave odraža kompromis, ki je bil ob pomoči Komisije sklenjen v pogajanjih med Svetom in Evropskim parlamentom. Ko bosta predlagana direktiva o NPS in predlagana uredba o NPS sprejeti, bosta nadomestili sedanji sistem za obravnavanje najnevarnejših novih psihoaktivnih snovi na ravni EU, ki je bil vzpostavljen s Sklepom Sveta 2005/387/PNZ. Novi režim bo prepolovil čas za uvedbo nadzornih ukrepov za najnevarnejše nove psihoaktivne snovi na ravni EU.